Pomanjkanje pravosodnih policistov je hud problem slovenskih zaporov. Foto: BoBo

"V 80. letih smo imeli v Sloveniji zaprtih tudi 2000 oseb, po osamosvojitvi Slovenije pa je številka tam leta 1993 ali 1994 padla na okoli 500, a zapori so bili, odkar pomnim, vedno polni, to je fenomen." je v pogovoru za MMC pojasnil Marjan Čander, upokojeni penolog s 40 leti delovne dobe v Kazensko-prevzgojnem domu (KPD) Rogoza, ki se je pozneje preoblikoval v odprti oddelek mariborskega zapora. Po potrebi so se vedno v sobe dodajale dodatne postelje, uredili dodatne prostore, podstrešne in mansardne sobe in obratno, ko je bilo zapornikov manj, dodaja.

Vedno se postavi vprašanje, koga zapremo, komu damo samo denarno kazen, kdo dobi pogojno, ženske iz zapora na Igu lepo pišejo, da ne morejo dobiti pogojne kazni, ker ne morejo poravnati minimalnih zneskov, potem se pa vprašaš, kdaj bodo pa Šrot, Bavčar in podobni vrnili stotine milijonov, nikoli, so v osebnih stečajih in gredo pogojno ven.

Marjan Čander o dvojnih merilih

Med letoma 2008 in 2010 je v kabinetu pravosodnega ministra Lovra Šturma sodeloval kot svetovalec. "Že takrat smo sprejeli rešitev za kratke kazni do treh let v obliki vikend kazni, do dveh let pa v obliki družbeno koristnega dela, a sem potem opažal v naslednjih letih, da se to ni izvajalo, Pahorju in Zalarju (predsednik Borut Pahor in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, op. a.) sem napisal protestno pismo, ves čas je v ozadju interes – novi zapori in novi zapori, a ni nobene potrebe," je pojasnil. "Zapira se veliko več, kot bi bilo potrebno, če to upoštevamo, je obstoječih zmogljivosti več kot dovolj," je poudaril in dodal, da so zapori zapolnjeni do zadnje postelje povsem po nepotrebnem.

Drugi nesmisel pa je, da se t. i. vikend zapornike zapira tudi v zapore z zaprtimi oddelki, kot sta v Ljubljani in na Dobu. "Urediti bi morali dislocirane oddelke, potem se pa sprašujemo, od kod v Kopru ali pa kjerkoli drugje vnašajo stvari od zunaj v zapor, na Bavarskem imajo režime strogo ločene, tisti, ki so zaprti, so zaprti, ne pa kot pri nas, ko je zraven zaprtih tudi zapornik, ki vsak dan lahko hodi ven delat ali študirat, potem se pa sprašujemo, od kod so prišla mamila," je pristavil.

Po zgraditvi novega zapora bo stavba na Povšetovi v Ljubljani prodana. Foto: MMC RTV SLO/Sabina Janičijević

Nepotreben sodobni "mega" zapor?

Pregovorna prenatrpanost slovenskih zaporov je zgodba brez konca, a Svet Evrope v nedavnem poročilu ne ugotavlja ravno alarmantnega stanja, saj so izmerili 100,5 zapornika na 100 zaporniških mest, kar je po Čandrovih besedah statistična manipulacija, saj "če upoštevamo realno stanje in izpustimo vse vikend zapornike in tiste, ki so na dopustu pred odpustom, pridemo na zasedenost 91–92 odstotkov."

Da je gradnja sodobnega novega "mega" zapora v Dobrunjah pri Ljubljani, ki je zasnovan na principu atrijskih hišic, in prenova ženskega na Igu pri Ljubljani povsem nepotrebna, po Čandrovih besedah priča varnostni položaj v Sloveniji, saj kriminal pri nas ne narašča. Gradbeni stroji na enem večjih projektov trenutne vlade naj bi vseeno predvidoma zabrneli leta 2021.

Problematično povečevanje zaprtih tujcev

Še največji problem se nakazuje v vse več zaprtih tujcih. Zadnje poročilo Sveta Evrope je Slovenijo uvrstilo med države v katerih se je glede na leto poprej najbolj povečal delež zaprtih tujcev. V lanskem letu so ti predstavljali 14 odstotkov vseh zaprtih, le leto poprej pa kar pet odstotkov manj. Rešitev problematike zaprtih tujcev, povezanih z migracijami na meji, je po Čandrovih besedah lahko edino politična, ne pa v gradnji novih in vedno večjih zaporov, ki se bodo polnili s tujci.

"Statistika kaže, da je Slovenija varna država in da se zmanjšuje število klasičnih kaznivih dejanj. Edino ta meja je zdaj prišla, a to je bolj političen problem, kot pa problem zaporov, zmogljivosti zadoščajo, standardi tudi, saj so naši zapori povsem evropsko primerljivi, torej osem kvadratnih metrov na zaprto osebo, veliko je tudi strokovnih služb, ki jih marsikje drugje sploh nimajo," je navedel in se vprašal, zakaj bi zmogljivosti povečevali, če se število zaprtih zmanjšuje, uvaja se probacija, ki bo to še pospešila in je kriminaliteta v upadu. Ženski zapor na Igu pa je skoraj napol prazen, je dodal.

Tako bi rekel, pred 40-imi leti si ne bi mogel zamisliti, da iz zapora nekoga ne bi peljali na sodišče, tudi če bi moral upravnik zapora obleči uniformo in sam peljati človeka, včasih smo si delo porazdelili, danes pa imaš pazniško službo v odprtih oddelkih, ki nima kaj početi.

Čander o pomanjkanju pravosodnih policistov

"Čemu več kot 100 milijonov evrov iz slovenskega proračuna? Za ženske se povečuje zmogljivost za več kot 40 oseb ali ena dodatna postelja bo stala več kot en milijon evrov. Najdražja gradnja v Sloveniji vseh časov," je opozoril.

Mogoče širitev ni nujna, kaj pa prenova in posodobitev, saj je ženski zapor vendarle v starem ižanskem gradu? "Ig je res graščina, a so jo pred koncem 2. sv. vojne partizani požgali, po vojni v 50. letih je bilo vse urejeno na novo, to niso tisti stari zidovi, sploh ni slabo," je odgovoril. Poleg tega bi lahko po njegovih besedah s kakšno kanto barve in metlo v roki zaporniki zapore sami pomagali renovirati in preurediti in tako znižati strošek za davkoplačevalce. "Pri nas je prišlo v modo, da zaporniki ne bi smeli nič delati. Zakaj pa ne, ob primernem vodstvu? Ko je bila na Igu Hilda Tovšak, so prebile steno, povečale čitalnico in si z njenim angažmajem same izboljšale razmere," je pristavil.

Bodo novi zapori preveč podobni hotelu?

"V sodobnem zaporu v Kemptnu na Bavarskem je bilo ob mojem obisku zaposlenih 99 paznikov, dva socialna delavca, en zdravnik in konec, pri nas pa je razmerje skoraj pol paznikov – pol drugega osebja. Naši zapori so polni prostorov, ki jih tam sploh nimajo. Takšen luksuz, da ima vsaka soba svojo kopalnico, to so v bistvu apartmaji! Moti me, da se daje prostorskim pogojem takšen pomen, bistvo je, da se človeku pomaga, da se bo, ko bo prišel ven vključil v življenje, ne pa da notri živi kot bog," je opozoril, da je novi zapor v Dobrunjah načrtovan preveč razkošno.

Pravosodje najbolj neusmiljeno tolče po najrevnejših. Foto: BoBo

Bi marsikateri brezdomec res svobodo pod mostom z veseljem zamenjal za takšno "zlato kletko" apartmaja, kjer nič ne manjka? Na drugi strani smo vsak dan priča zgodbam o nevzdržnih razmerah v domovih za starejše, ki v nekaterih primerih vse bolj spominjajo na hiralnice 19. stoletja. Bo za marsikoga lepše v zaporu kot na svobodi? "Poglejte, koliko je problemov v družbi. Tam bomo pa imeli apartmaje za ljudi, ki so storili kazniva dejanja, to je popolnoma nepotrebno!" je sklenil in dodal, da so mu prav na Bavarskem povedali, da lastne kopalnice zaporniki enostavno ne morejo imeti, ker "davkoplačevalci tega ne dovolijo".

Ljubljanski priporniki in rešitev Marije Terezije

Za ljubljanski zapor na Povšetovi je po njegovih besedah najbolj značilno, da je več kot 80 odstotkov zapornikov pripornikov, med katerimi je veliko tujcev."Priporne zapore je že Marija Terezija uredila skupaj s sodiščem, glede na to, da je v ljubljanskem zaporu od 166 zaprtih 133 pripornikov, je novi zapor v Dobrunjah nesmisel," je dejal in se vprašal, kdo bo vse te pripornike iz Dobrunj stalno vozil v Ljubljano na sodišče, kar obremenjuje pravosodne policiste.

Slovenija se je v zadnjem poročilu Sveta Evrope znašla med državami, v katerih se je glede na leto poprej najbolj povečal delež zaprtih tujcev. Teh je bilo leta 2018 14 odstotkov zaprtih, še leto poprej pa le devet odstotkov. Foto: Reuters

V zadnjem času nenehno poslušamo o pomanjkanju pravosodnih policistov, zgodi se celo, da nekaterih pripornikov ne pripeljejo na sodišče. "Tako bi rekel, pred 40 leti si ne bi mogel zamisliti, da iz zapora nekoga ne bi peljali na sodišče, tudi če bi moral upravnik zapora obleči uniformo in sam peljati človeka, včasih smo si delo porazdelili, danes pa imaš pazniško službo v odprtih oddelkih, ki nima kaj početi," je nadaljeval, da je danes čisto vse preveč "zbirokratizirano" in tako neke fleksibilnosti ni. Večkratna nezmožnost pripeljati zapornika na sodišče bi v "starih časih" pomenilo zamenjavo upravnika zapora, danes pa je funkcija praktično dosmrtna oz. do upokojitve, opozarja Čander.

Je avstro-ogrska rešitev s priporniškimi zapori ob sodiščih primerna za današnji čas? "Seveda, lahko bi imeli za potrebe ilegalnih migracij specializirano sodišče s priporom, na primer v Mariboru, ki je funkcionalno grajeno, da greš kar po notranjem hodniku na sodišče, ni treba teh oseb voziti po vsej Sloveniji, to je ta funkcionalnost, ki bi morala delovati."

Pri nas je prišlo v modo, da zaporniki ne bi smeli nič delati. Zakaj pa ne, ob primernem vodstvu? Ko je bila na Igu Hilda Tovšak, so prebile steno, povečale čitalnico in si z njenim angažmajem same izboljšale razmere.

O modi

Migracije povečujejo število tujcev v postopkih

Nedavno je odmeval primer tihotapcev zaščitenih postreljenih ptic iz Romunije, ki so poskušali tovor dostaviti italijanskim gurmanom. Tožilstvo je ovadbo zavrglo, ker naj ne bi bilo mogoče dokazati, da so osumljenci vedeli, kaj prevažajo. Po tem ključu se tako lahko zapora reši tudi tihotapec prepovedanih drog ali tihotapec ljudi. Ali tožilstvo ni najbolj zainteresirano za polnjenje slovenskih zaporov s tujci? "Seveda, ena zaprta oseba stane davkoplačevalce 3.000 evrov na mesec, zaradi težav z migracijami se povečuje število tujcev v postopkih, dva sta na sodišču v Murski Soboti priznala, da sta vozila migrante čez mejo, in jima je sodnik dosodil denarno kazen, pogojno ter izgon iz države," je odgovoril.

Ali pravosodje bolj tolče po revnejših?

"Vedno se postavi vprašanje, koga zapremo, komu damo samo denarno kazen, kdo dobi pogojno, ženske iz zapora na Igu lepo pišejo, da ne morejo dobiti pogojne kazni, ker ne morejo poravnati minimalnih zneskov, potem se pa vprašaš, kdaj bodo pa Šrot, Bavčar in podobni vrnili stotine milijonov, nikoli, so v osebnih stečajih in gredo pogojno ven," je opozoril, da pravosodni sistem najbolj neusmiljeno tolče po revnejših in prav ti sistemu zagotavljajo zasedene zaporniške postelje in argument za gradnjo novih zaporov.

Gradnja novega zapora in prenova ženskega zapora na Igu je eden večjih projektov trenutne vlade. Foto: BoBo

Kako velik uspeh je uvedba probacije v Sloveniji?

Prekrškarji svoje kazni trenutno lahko oddelajo s probacijo, pri obsojenih zapornikih pa probacijska kazen pomeni, da z dvema delovnima urama oddelajo dan zaporne kazni, a to je bolj redkost. Tako bi lahko ljudi "potegnili iz zapora", a statistike tega ne kažejo.

"Probacija je v redu, a mešajo se jabolka in hruške, trenutno kaže, da gre v glavnem za prekrškarje, pričakoval sem, da bodo zmanjševali število obsojencev, ne prekrškarjev, te bi morali drugače sankcionirati, pač ne boš registriral avta, dokler ne plačaš kazni," je Čander poudaril, da je pričakoval, da bo probacija število zaprtih oseb znižala vsaj za 200, pa se to ni zgodilo. »Po zaporih imamo še vedno ogromno kratkih kazni, nekdo, ki je dobil pol leta ali 9 mesecev, ni mogel ne vem kaj hudega storiti, da ne bo kdo mislil, da zagovarjam pedofile ali posiljevalce, oni tako kratkih kazni ne dobijo,« je še pristavil.

V sodobnem zaporu v Kemptnu na Bavarskem je bilo ob mojem obisku zaposlenih 99 paznikov, dva socialna delavca, en zdravnik in konec, pri nas pa je razmerje skoraj pol paznikov – pol drugega osebja. Naši zapori so polni prostorov, ki jih tam sploh nimajo. Takšen luksuz, da ima vsaka soba svojo kopalnico, to so v bistvu apartmaji! Moti me, da se daje prostorskim pogojem takšen pomen, bistvo je, da se človeku pomaga, da se bo, ko bo prišel ven integriral v življenje, ne pa da notri živi kot bog.

Čander o integraciji in luksuzu

Tri glavne težave slovenskih zaporov?

"Urediti je treba režime – odprti, polodprti in zaprti režim ter dati večje zaupanje ljudem v odprtih režimih. Izboljšati je treba priporne zadeve in funkcionalnost, da bodo pripori krajši. Predvsem to." Slovenska sodišča namreč prepogosto "meljejo" prepočasi. "Pripor deluje na človeka najbolj obremenjujoče, postopke bi gotovo morali pospešiti. V tem času se pojavi največ bolezenskih stanj, samomorov ... itd," je sklenil pogovor.

Ministrstvo: Zapori so prenatrpani

Trditev, da so kapacitete slovenskih zaporov povsem zadovoljive, nikakor ne drži, v odgovoru na MMC-jeve poizvedbe opozarjajo na ministrstvu. Kapaciteta vseh zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma je 1.339 mest, trenutno pa imamo v Sloveniji 1.431 zaprtih oseb, kar predstavlja skupno 107 odstotno zasedenost, so navedli.

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili tudi, da je Slovenija ena od 12 držav Sveta Evrope, kjer so zapori kljub nizki stopnji števila zaprtih, prezasedeni. Izpostavili so zgovoren podatek, da se je od ustanovitve Uprave RS-a za izvrševanje kazenskih sankcij v letu 1995 število zaprtih pri nas podvojilo. Prostih zmogljivosti v moških zaporih ni, na nekaterih lokacijah pa zaradi prezasedenosti že tvegajo izplačilo novih odškodnin.

Najbolj obremenjeni oddelki zaprtega režima

Večja prezasedenost zaporov je predvsem v oddelkih, kjer se izvaja zaprti režim prestajanja kazni in pripora, kot je prav ljubljanska Povšetova, ki jo bo nadomestil novi zapor, so navedli. Slovenija je tako morala zaradi neustreznih bivalnih razmer v ljubljanskem zaporu že izplačati tudi več kot 300.000 evrov odškodnin.

Ministrstvo navaja, da s projektoma Reševanja prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana in ZPKZ Ig zasleduje cilj pridobivanja za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor. Slovenija se bo z izvedbo projekta približala evropskim bivalnim standardom za izvrševanje zapornih kazni in nadomestila stare, nefunkcionalne, energetsko potratne zmogljivosti, so zapisali.

Za projektom novega zapora ni kapitalskih interesov, zatrjujejo na ministrstvu. Foto: Pixabay

109 milijonov in začetek gradnje 2021

Ocena vrednosti naložbe gradnje novega zapora v Dobrunjah je 73 milijonov za rekonstrukcijo gradu in novogradnjo, za potrebe ženskega zapora na Igu pa znaša 36 milijonov evrov. Gradnja obeh zaporov naj bi se po načrtih začela leta 2021, zagotavljajo na ministrstvu. Zmogljivost zapora na Povšetovi je 135 zaporniških postelj, novi zapor pa bo imel na voljo 388 mest. Ob upoštevanju trenutne prezasedenosti moških zaporov in njihovih oddelkov (Dob – 111 %, Celje 116 %, Koper 130 %, Ljubljana – 116 %, Maribor – 113 %, Oddelek Novo mesto – 131 %, Oddelek Nova Gorica – 111 %) bi bil novi zapor v Ljubljani, če bi bil že zgrajen, s premestitvami iz prezasedenih lokacij zaseden okrog 80-odstotno, navajajo na ministrstvu.

Ženski zapor na Igu se bo po prenovi razširil s 103 na 140 mest, prenova pa je predvsem potrebna, ker primanjkuje spremljajočih nebivalnih prostorov za izvajanje različnih dejavnosti v okviru obravnave zaprtih oseb ter primernih prostorov za zaposlene.

Kapitalski interesi v ozadju?

Objekt na Povšetovi ulici, kjer je zdaj ljubljanski zapor, bo prodan, kar je vključeno v naložbo. Z zgradnjo novega zapora v Ljubljani pa se ne načrtuje ukinitev nobenega drugega zapora po Sloveniji. Širitev in posodobitev zapora na Povšetovi ulici v Ljubljani ni mogoča, ker veljavni Občinski prostorski načrt (OPN) Mestne občine Ljubljana (MOL) predvideva preselitev zapora, medtem ko na obstoječi lokaciji predvideva novo namembnost prostora. Namigi v javnosti o kapitalskih interesih v ozadju, ki jim "diši" elitna lokacija sredi Ljubljane, so zgolj zlonamerna natolcevanja, zagotavljajo na ministrstvu.