Po mnenju sodnikov je bila izredna odpoved zaposlitve zakonita ne glede na to, ali je Ivan Radan zagrešil umore ali ne. Foto: BoBo
Po mnenju sodnikov je bila izredna odpoved zaposlitve zakonita ne glede na to, ali je Ivan Radan zagrešil umore ali ne. Foto: BoBo
Naslednji narok v zadevi Radan je razpisan za 26. april. Foto: Pixabay

Kot smo že poročali, je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana zdravniku Ivanu Radanu očital, da je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, s tem ko je 16. decembra 2014 83-letnemu bolniku s hiperkaliemijo odredil nastavitev kalijevega klorida, kar je v nasprotju s pravili medicinske stroke, in nato odredil medicinski sestri, naj nastavitve kalijevega klorida ne vpiše v zdravstveno dokumentacijo. Očitali so mu tudi, da je "z večjo verjetnostjo dopustil, da je kalijev klorid stekel v bolnika in povzročil zastoj srca".

Vrhovni sodniki so se sicer strinjali z Radanom, da pri presoji, ali je bila kršitev storjena, ni dovolj zgolj ugotovitev, da je verjetno bila. A že to, da je bolniku odredil nastavitev kalijevega klorida in naročil medicinski sestri, naj tega ne vpiše v zdravstveno dokumentacijo, je utemeljen in resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, sta poročala časopisa Delo in Slovenske novice. Po mnenju sodnikov je bila tako izredna odpoved zaposlitve zakonita ne glede na to, ali je Radan zagrešil umore ali ne.

Po Radanovem mnenju sodišče ni uporabilo pravilne pravne podlage, ko je presodilo, da je s svojim ravnanjem kršil zdravniški kodeks, saj je z dejanjem Radan menda hotel le vzbuditi odziv pri sodelavcih. Vendar po mnenju revizijskega sodišča je prav to kršitev kodeksa, saj je pri bolnikih dopustna le uporaba znanstvenih in diagnostičnih metod, ki so namenjene zdravljenju, ne pa metod z drugačnimi cilji.

Kršitve kodeksa
Poleg tega je prekršil številne druge določbe kodeksa, na primer tisto, "da se mora zdravnik zavedati, da vsako neustrezno, lahkomiselno, za zdravnika nečastno in ponižujoče dejanje prizadene tudi druge zdravnike in zdravstveno osebje ter zdravstvo v celoti", pa tudi, "da morajo zdravnikovi ukrepi temeljiti izključno na odločitvah, ki lajšajo bolniku trpljenje in povrnejo zdravje".

V UKC-ju Ljubljana so glede na vse utemeljeno dvomili o tem, da lahko Radanu še zaupajo bolnike. Za vrhovne sodnike ni bilo pomembno, ali je Radan kršil delovno obveznost s tem, ko je naročil sestri, naj nastavitve ne vpiše v zdravstveno dokumentacijo, in ali je povzročil bolnikovo smrt, piše Delo.

Sojenje traja že dve leti
O tem pa odloča ljubljansko okrožno sodišče, kjer se je sojenje Radanu začelo že pred dvema letoma. Obtožnica ga poleg umora štirih bolnikov iz morilske sle bremeni tudi neupravičenega snemanja, zlorabe uradnega položaja in omogočanja uživanja prepovedanih mamil.

Vendar sodišče še vedno čaka dopolnitev izvedenskega mnenja avstrijskega zdravnika Wolfganga Krölla. Ta je bil v postopku že zaslišan in je Radana razbremenil. Pozneje pa mu je sodišče poslalo prevedeno dokumentacijo, tako da bo pripravil študijo o vseh štirih primerih domnevnih smrti Radanovih bolnikov. Naslednji narok v tej zadevi je razpisan za 26. april.