Kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je prvi zoper kolumnista Demokracije Aleksandra Škorca in nekdanjega urednika revije Jožeta Biščaka pred dvema letoma vložil filozof Boris Vezjak. Zmotilo ga je Škorčevo besedilo v Demokraciji z naslovom Presežki 5.

V besedilu, objavljenem decembra 2020, je Škorc po Vezjakovem mnenju med drugim širil idejo belega supremacizma, medtem ko so na Demokraciji Vezjakove trditve zanikali in se branili, da je šlo pri Škorčevem besedilu za satiričen zapis oz. za gloso.

S tem pa se ni strinjalo tožilstvo, ki je septembra lani zaradi zapisa v Demokraciji vložilo obtožni predlog zoper dva človeka zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Decembra lani se je z vložitvijo kazenske ovadbe zoper Škorca in Biščaka odzval tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki jima je očital javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva. Kazenski ovadbi pa so se priključili tudi ljubljanski mestni svetniki.

Vezjaku je zdaj pritrdilo tudi ljubljansko okrožno sodišče, ki je v ponedeljek odločilo, da sta Škorc in Biščak kriva. "Sodnik Primož Štancar je presodil, da je besedilo spodbujalo rasistične ideje po 297. členu kazenskega zakonika," je Vezjak zapisal na svojem blogu.

Vezjak se je na odločitev sodišča odzval tudi na družbenih omrežjih, kjer je med drugim poudaril, da je še nekaj upanja za sodišča in demokracijo v Sloveniji. Ob tem je znova poudaril, da besedilo, ki zagovarja večvrednost bele rase, ni satirično, tudi če bi bilo, pa to ne bi smela biti olajševalna okoliščina.

Biščak se je na nepravnomočno sodbo odzval z zapisom na Twitterju: "Da je bila zadeva politično in ideološko motivirana in da je bila glavna tarča revija Demokracija (in posredno SDS kot solastnik revije), kaže sodba, ki je meni (kot takratnemu odgovornemu uredniku) prisodilo višjo kazen kot avtorju glose Škorcu."

Biščak je na odločitev prvostopenjskega sodišča že napovedal pritožbo.