Primož Cirman, Vesna Vuković in Suzana Rankov. Foto: BoBo

Nekdanja novinarja in odgovorna urednica Dnevnika, Primož Cirman, Vesna Vuković in Suzana Rankov, ter zastopnik časopisa na okrajnem sodišču danes niso priznali očitanega jim dejanja zlorabe osebnih podatkov z objavo prisluhov Tomažu Lovšetu. Med obtoženimi je tudi nekdanji novinar Dnevnika Tomaž Modic, vendar je bil predobravnavni narok zanj prestavljen. Tožilstvo jih preganja zaradi objave prepisov policijskih prisluhov Lovšetu, ki je pred leti svetoval pri prodaji Mercatorja. Dnevnik je jeseni 2013, v času prodaje, objavil vrsto člankov o ozadju prodaje, ki so med drugim vključevali vsebino policijskih prisluhov Lovšetu.

Odvetnik Mirko Bandelj, ki zastopa Vukovićevo, je na predobravnavnem naroku presodil, da bo postopek odvisen predvsem od pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, pa tudi od ugotovitve dejanske verodostojnosti objavljenih domnevnih prisluhov, saj je Lovše v civilnih pravdnih postopkih zanikal njihovo verodostojnost. Zato obramba vztraja, kot je to predlagalo tudi tožilstvo, pri zaslišanju vseh štirih akterjev, ujetih v prisluhe, poleg Lovšeta še Todorića, odvetnika Mira Senice in nekdanjega visokega uslužbenca investicijske banke Goldman Sachs Alexandra Dibeliusa.

"Ker novinarji ne smejo in ne morejo razkriti vira svojih informacij, že sama obtožba pa se nedorečeno poigrava z dvema od možnih opcij virov," je še dejal Bandelj. Obramba zahteva pridobitev vseh prepisov in poslušanje izvirnih posnetkov zaradi ugotovitve, ali gre v objavljenih prepisih dejansko za prisluhe, ki so bili pridobljeni po odredbi preiskovalnega sodnika. "Odločilno je tudi vprašanje, ali novinarji res nimajo nobene zakonske podlage, ki bi jim omogočala objavo podatkov, ki so pomembni za javnost, gospodarski razvoj in obstoj Republike Slovenije," je poudaril odvetnik. Obramba zato predlaga zaslišanje tedanjega predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažica, pa tudi hrvaškega novinarja Borisa Dežulovića, ki bi pričal o pomenu poročanja o prodaji Mercatorja za hrvaško javnost.

Obramba predlaga pridobitev prisluhov iz zadeve "farmacevtka"
Poleg tega obramba predlaga, da sodišče pridobi tudi kazensko ovadbo in prisluhe zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v t. i. zadevi farmacevtka, "ker bo le na ta način možno odgovoriti na dilemo, zakaj tožilstvo preganja novinarje, katerih profesionalna dolžnost je, da dobljeno informacijo posredujejo javnosti, medtem ko tisti, čigar dolžnost je prisluhe varovati in hraniti, le-te lahko posredujejo javnosti brez sankcij". Na seznamu želenih prič obrambe je tudi publicist in raziskovalec Tadej Troha.

Ker je po vedenju obrambe postopek prodaje trgovske družbe spremljala tudi Slovenska obveščevalno-varnostna služba, želijo, da sodišče pridobi morebitne izsledke in prisluhe iz te zadeve. Poleg tega želijo med pričami tudi več oseb, ki so sodelovale pri inšpekcijskem nadzoru, povezanem z uhajanjem prisluhov v javnost.

Še dva pravdna postopka
Dnevnik je jeseni leta 2013, v času prodaje Mercatorja, objavil vrsto člankov o ozadju prodaje, ki so med drugim vključevali vsebino policijskih prisluhov Tomažu Lovšetu. Kot so takrat pojasnili na Dnevniku, so prisluhe objavili zaradi javnega interesa. Tedanja odgovorna urednica Suzana Rankov je dejala, da so presodili, da gre za informacije, ki razkrivajo nove razsežnosti ozadij največjega prevzema v Sloveniji in način delovanja domačih elit, ki vplivajo na življenje vseh državljanov.

Pred sodišči tečeta tudi dva pravdna postopka, saj se je Lovše odločil tožiti časopis in tedanjo odgovorno urednico. Pred okrožnim sodiščem je zahteval 50.000 evrov odškodnine, a je bil na prvi in drugi stopnji neuspešen. O Lovšetovi zahtevi za revizijo postopka pa vrhovno sodišče še ni odločilo.

V drugi tožbi pred okrajnim sodiščem Lovše zahteva varstvo osebnostnih pravic in med drugim javno opravičilo, a ga je okrajno sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da so avtorji člankov izvrševali ustavno pravico svobode do izražanja mnenj in da je ta zaradi izrednega javnega interesa glede prodaje Mercatorja v Sloveniji pretehtala nad tožnikovimi osebnostnimi pravicami. Višje sodišče je v primeru tožbe Suzane Rankov zavrnitev Lovšetovega zahtevka potrdilo, v primeru tožbe časopisa pa zadevo vrnilo na prvo stopnjo. A je okrajno sodišče tudi v ponovljenem postopku zavrnilo Lovšetov zahtevek. Lovše se je pritožil tudi na to odločitev.

DNS: Sodni pregon novinarjev
Društvo novinarjev Slovenije ob tem opozarja, da "gre za še en primer sodnega preganjanja novinarjev, ki je bilo eden od razlogov, zaradi katerih je Slovenija lani izgubila dve mesti na lestvici medijske svobode". Menijo, da gre za pritisk tako na novinarje, ki so objavljali podatke v javnem interesu, kot tudi na njihove vire, kar je v popolnem nasprotju z evropsko direktivo o žvižgačih.

Dodali so, da je kazensko preganjanje novinarjev zaradi objave podatkov v nedvomnem javnem interesu nesprejemljivo. Tožilstvo zato pozivajo, da odstopi od pregona, saj gre za primer, ki bi lahko pomenil konec preiskovalnega novinarstva v Sloveniji. "Tudi argument, da so novinarji s svojimi dejanji ogrozili preiskavo prodaje Mercatorja, ni sprejemljiv v luči dejstva, da se v petih letih po prodaji Mercatorja na zatožni klopi ni znašel nihče od akterjev posla, ampak le novinarji," so dodali.