Sodišče je odločilo, da je Novič kriv umora in ga obsodilo na 25 let zapora. Foto: BoBo/Borut Živulović
Sodišče je odločilo, da je Novič kriv umora in ga obsodilo na 25 let zapora. Foto: BoBo/Borut Živulović

Ustavni sodniki so presodili, da pritožnik ni izkazal zatrjevanih kršitev človekovih pravic z zadostno stopnjo verjetnosti, da bi ustavno sodišče lahko izjemoma odločalo o ustavni pritožbi, preden so izčrpana vsa pravna sredstva.

Odklonilno ločeno mnenje pa je podal ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki med drugim meni, da v primeru, ko gre za tako hud poseg v človekovo svobodo, kot je odvzem prostosti, pogoj "težko popravljivih posledic" ni oz. ne bi smel biti vprašljiv. Ocenil je, da dozdajšnja praksa slovenskega ustavnega sodišča, ki poleg posega v svobodo za kvalifikacijo težko popravljive posledice napačno zahteva še nekaj dodatnega, ni v skladu z ustaljeno prakso zahodnih ustavnih sodišč in v tem delu potrebuje spremembe v smeri uskladitve.

Obramba: Obrazložitev pripora ni nič boljša
Podobno meni tudi Novičev zagovornik Žiga Podobnik: "Ustavno sodišče je imelo zakonsko podlago za odločanje o pritožbi, žal pa je ostalo mnenje sodnika Jakliča tukaj osamljeno." Kot je pojasnil, bi morali po mnenju preostalih ustavnih sodnikov najprej vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Ustavno sodišče ima zakonsko podlago za odločanje, ko gre za očitno kršitev in v primeru, ko bi pritožniku nastale nepopravljive posledice, kar pripor po njegovem mnenju je.

Novičeva obramba je v ustavni pritožbi očitno kršitev utemeljevala s tem, da je ustavno sodišče lani že ugotovilo kršitve ustave in zdajšnji sklep ni bil v ničemer bolj obrazložen. "Že na podlagi tega bi ustavno sodišče lahko izkoristilo zakonsko možnost, ki jo ima, in zadevo vzelo v vsebinsko obravnavo," je prepričan Podobnik.

Priprt decembra 2014
Nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu Milka Noviča so priprli kmalu po umoru decembra 2014 in vse od začetka si je obramba prizadevala, da bi ga izpustili na prostost. Za priporni razlog ponovitvene nevarnosti namreč ni videla nobenega utemeljenega razloga. Poskušala je tako na prvostopenjskem kot na višjem sodišču, nazadnje pa še na ustavnem.

Ustavni sodniki so o primeru prvič odločali lani poleti, ko so ugodili pritožbi odvetnikov. Okrožnemu sodišču so naročili, naj o tem še enkrat razmisli, a je bila nova odločitev tako okrožnega kot višjega sodišča znova enaka. Odvetniki so nato znova vložili novo ustavno pritožbo, a je še pred njihovo odločitvijo okrožna sodnica sama odpravila pripor. To je storila po zaslišanju nemškega balističnega izvedenca.

A je aprila, ko je bil Novič obsojen na 25 let zaradi umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, pripor znova odredila. Odvetniki so nemudoma vložili novo ustavno pritožbo in predlagali združitev s prejšnjo. Pritožbo so ustavni sodniki zavrgli, po neuradnih informacijah Dnevnika je glede takšne odločitve ustavnega sodišča ustavni sodnik Klemen Jaklič napisal ločeno mnenje.