Kot pišejo tožilci, je Zidar leta 2005 prek prijateljice začel iskati ljudi, ki bi za dobro plačilo ustanovili podjetja, ki bi SCT-ju izdajala račune za fiktivne storitve. Denar, ki bi ga za to plačal SCT, bi dvigovali in ga izročali Zidarju.

Podjetja so nastajala v Bolgariji, Srbiji in Bosni, imena nekaterih poblaščencev so bila celo izmišljena ali so jih dobili s krajo identitete, je za TV Slovenija poročala Eugenija Carl. Vse pogodbe s temi podjetji je podpisal Zidar, ki je podpisal tudi prve račune, pozneje pa je to prepustil sodelavcu Jožetu Prostorju.

SCT-jev denar je romal na račune podjetij pri Hypo Alpe-Adria Banki v Celovcu, kjer sta ga vsak torek dvigovala Andrej Krajnc ali Andrej Feguš, ki sta obdržala 20 do 30 odstotkov zneska, preostalo pa izročila Zidarju. Ta je denar nakazoval na pet svojih računov v Sloveniji, med letoma 2005 in 2008 naj bi si na ta način pridobil več kot 2.800.000 evrov, je razvidno iz obtožnice. Na svoje račune pa je velike zneske dobivala tudi Zidarjeva žena. Pologi so za dan ali dva sledili dvigom denarja v Celovcu.

Po začetku preiskave zavladala panika
Po začetku preiskave leta 2008 so dvigi in pologi usahnili. Ko so se v SCT-ju oglasili davčni inšpektorji, je, kot kaže, zavladala panika. Začelo se je urejanje dokumentacije za nazaj, sklepajo tožilci na podlagi telefonskih prisluhov. Iz njih je med drugim razvidno, da so se dogovorili, da bo za vse odgovarjal Jože Prostor, ki je bil takrat že hudo bolan.

Sodišče se o obtožnici še ni izreklo
Davčni svetovalec Darko Končan, ki je sodeloval z SCT-jem, se o posameznih pogodbah ni želel izreči. Kot je dejal, je bilo pogodb ogromno, samih podjetij pa ne pozna.

Obtožnica je sicer podkrepljena s tisoči dokumentov in dokazi o okoli 30.000 telefonskih stikih med obtoženci, o njej pa se sodišče še ni izreklo.