Škoberne je skupaj s Slobirjem in Ramićem obtožen prejemanja podkupnine. Foto: MMC RTV SLO
Škoberne je skupaj s Slobirjem in Ramićem obtožen prejemanja podkupnine. Foto: MMC RTV SLO
Škoberne obtožnice ne razume

Škoberne, nekdanji vodja komunale v Laškem Marjan Salobir in celjski podjetnik Esad Ramić so prvič sedli na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi obtožb kaznivega dejanja prejemanja podkupnine. Na predobravnavnem naroku je besedo najprej dobil Škoberne, ki je sodnici Vladislavi Lunder zatrdil, da obtožnice ne razume.

Ob tem je pojasnil, da je kot sodnik v življenju videl na tisoč obtožb, a "tako zmedene" še ne. Po njegovem mnenju obtožnica ne vsebuje niti zakonskih znakov očitanih kaznivih dejanj, ampak je skupek nekih sklepanj, ki niso podprta z dokazi. Na vprašanje sodnice, ali prizna krivdo, je odgovoril, da bi bil, če bi krivdo priznal, "zrel za psihiatrijo". V izjavi, ki jo je po naroku dal novinarjem, pa je dejal: "Lahko rečem, da sem nedolžen, če to hočete."

Škobernetov zagovornik Tomaž Bromše je nato sodnici predal 30 strani dolgo zahtevo za izločitev tako rekoč vseh dokazov in svoje dokazne predloge. Po obravnavi je pojasnil, da so zahtevali tisto, kar jim procesna zakonodaja dopušča "in kar so tudi morali storiti". Dokaze bi po Bromšetovem mnenju morali izločiti zaradi vprašanja imunitete Škobernetu, ki po njegovem mnenju ni bilo razčiščeno, izdajanja nezakonitih odredb ter nezakonitega delovanja policije in prijavitelja Esada Čehajića.

Izpostavil je, da se kazenski postopek zoper sodnika ne sme začeti brez dovoljenja državnega zbora, ki ga v tem primeru ni bilo. In ker pravno veljavno dovoljenje za postopek ne obstaja, so dokazi nezakoniti in nedovoljeni, je prepričan. Med dokazi, za katere obramba predlaga izločitev, so tudi zapisniki o hišni preiskavi in zaseženi denar.

Izločitev sodnice pa so predlagali, ker je v spisu listina privilegirane priče, in sodnica je s to listino seznanjena, sami pa menijo, da bi morali omenjeno listino izločiti. Odločitev, ali bo sodnica izločena, je odvisna od predsednika sodišča. Obramba si prizadeva tudi za izločitev tožilke, saj naj bi izdala nejasno odredbo glede tajnega opazovanja oziroma so v odredbi procesne napake in bi zato morala nastopiti kot priča.

O zahtevi za izločitev Žgajnarjeve bo odločal vodja tožilstva, kjer Žgajnarjeva dela, torej Harij Furlan, ki vodi specializirano državno tožilstvo. Žgajnarjeva meni, da bo Furlan o zahtevi odločil v kratkem. Sicer pa je tožilka poudarila, da je bilo delo tožilstva v skladu s pristojnostmi po zakonu o kazenskem postopku in zato tudi ne vidi razloga, da bi se ali ona ali sodnica izločila. Očitkov o nezakonitosti dokazov pa ni želela komentirati.

Škoberne obtožnice ne razume