Boško Šrot od lanske jeseni prestaja zaporno kazen na Dobu. Foto: BoBo
Boško Šrot od lanske jeseni prestaja zaporno kazen na Dobu. Foto: BoBo

Vrhovno sodišče je v svoji sodbi vzelo dvojno merilo za dva obsojenca, kar je nenavadno. V sodbi so številne kršitve mojih pravic, če ne bom uspel na ustavnem, bom pa na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Boško Šrot
Sodniško kladivo
Sodba naj bi bila strankam še letos posredovana pisno. Foto: BoBo

vreden 76 milijonov evrov, proti nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu in Atki-Prima je končan.

Okrožno sodišče v Ljubljani je dokazni postopek sklenilo z zaslišanjem nekdanjega direktorja Radenske Tomaža Blagotinška, sodba pa bo strankam predvidoma še letos posredovana pisno. Blagotinšek je med drugim pojasnil, da je leta 2009 odstopil z mesta direktorja, saj ni želel sodelovati pri financiranju lastnih delnic, kar naj bi Boško Šrot želel, da Radenska posodi sredstva Infond Holdingu.

Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Družbe znotraj skupine naj bi po ocenah revizorjev pozneje po njegovih navodilih sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holdinga in Center Naložbe.

Do konca leta 2008 so bila nekatera posojila vrnjena, pozneje pa ne več. V tožbenem zahtevku tako Delo in Pivovarna Union od Šrota in Atke-Prima zahtevata 66 oziroma 10 milijonov evrov. "Če bo sodišče presojalo po zakonu, potem bo prav gotovo zavrnilo zahtevek obeh družb," je po koncu obravnave izpostavil Šrot, ki je od lanske jeseni zaradi dosojene zaporne kazni v zadevi Istrabenz na prestajanju kazni na Dobu. Tožijo ga za zneske, ki jih od njega ne morejo izterjati, saj toliko premoženja sploh nima, je dodal.

Odškodninske tožbe
V zvezi z omenjenimi posojili je bil Šrot sicer že obsojen v kazenski zadevi, a ta sodba zaradi Šrotove pritožbe na višje sodišče še ni pravnomočna. Tudi na že pravnomočno sodbo v zadevi Istrabenz se je pritožil na vrhovno sodišče, ki ga je zavrnilo, zato je vložil še ustavno pritožbo. "Vrhovno sodišče je v svoji sodbi vzelo dvojno merilo za dva obsojenca, kar je nenavadno. V sodbi so številne kršitve mojih pravic, če ne bom uspel na ustavnem, bom pa na Evropskem sodišču za človekove pravice," je prepričan Šrot.

Zaradi posojil proti Šrotu potekajo tudi druge tožbe, saj so tudi štiri takrat odvisne družbe od Pivovarne Laško - poleg Dela in Pivovarne Union še Radenska in Fructal, vložile odškodninske tožbe zoper družbo Atka-Prima kot nekdanjo koncernsko krovno družbo Pivovarne Laško ter Šrota. Družbe zahtevajo plačilo odškodnin za skupno več kot 100 milijonov evrov, tožbo zoper omenjeno družbo in Šrota pa je vložila tudi samo Pivovarna Laško.

Odvetnik Valter Bogataj, ki zastopa odvisne družbe Pivovarne Laške, je izrazil pričakovanje, da jim bo sodišče ugodilo in toženim strankam naložilo plačilo tožbenih zahtevkov. Ravno nasprotnega mnenja pa je Šrotov zagovornik, odvetnik Matej Erjavec, ki je dejal: "To bo prva od sodb, ki se nanaša na poslovanje Infond Holdinga z odvisnimi družbami, zato bo to najbrž tudi nakazalo, kako se bo razvijala sodna praksa."

Vrhovno sodišče je v svoji sodbi vzelo dvojno merilo za dva obsojenca, kar je nenavadno. V sodbi so številne kršitve mojih pravic, če ne bom uspel na ustavnem, bom pa na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Boško Šrot