Članki

Intervju

Ilinka Todorovski, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev

Objavljeno: 22. 2. 2017 ob 11:32
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je Ilinka Todorovski med kamerami v studiu na TV Slovenija. Foto: arhiv RTV Slovenija
Na fotografiji je Ilinka Todorovski med kamerami v studiu na TV Slovenija. Foto: arhiv RTV Slovenija

Ilinka Todorovski je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev postala 19. januarja 2017. Na tem položaju je zamenjala Lada Ambrožiča. V svoji viziji je napovedala zavezništvo z gledalci in poslušalci.

»Živimo v času vsesplošnega zmanjševanja zaupanja v javne storitve in neprikritih poskusov razgradnje javnih družbenih servisov. V tem obdobju RTV Slovenija tem bolj potrebuje institut varuha kot enega od vogalov, ki podpira zavezanost javnosti,« je nova varuhinja med drugim zapisala v svoji predstavitvi. Po prvem mesecu na položaju varuhinje gledalčevih in poslušalčevih pravic nam je odgovorila na nekaj vprašanj.

Mesec dni je od vašega imenovanja za varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev. Da ne mislite biti fikus v nacionalkini dnevni sobi, temveč se nameravate svojega dela lotiti vestno in angažirano, ste jasno izrazili že v svoji predstavitvi. Prvi mesec opravljanja dolžnosti varuhinje ste verjetno nabirali vtise in se spoznavali s konkretnimi zadolžitvami?

Prehodno obdobje je minilo bliskovito, zdi se mi, da ga skoraj ni bilo – če odštejem nekaj krajših pogovorov s predhodnikom Ladom Ambrožičem. Vse, kar moram vedeti o novih zadolžitvah, sem spoznavala kar spotoma – z obravnavo prvih odzivov, pripravo mesečnega poročila za januar, delovnimi srečanji z novinarji, uredniki, vodji enot, medijskimi vprašanji. Devetdesetdnevni mir, ki bi si ga človek želel, ostaja zgolj pobožna želja, prav tako poglobljeno spoznavanje tematik, ki je temelj angažiranega pristopa, kot ga načrtujem. Vsekakor pa lahko potrdim: sem na začetku še enega profesionalno silno vznemirljivega obdobja, o kakšnih sinekuri, ki so jo omenjali kritiki instituta Varuha, ni ne duha ne sluha.

Kaj se je na vaši mizi oziroma v vašem poštnem nabiralniku nabralo v tem mesecu dni?

Doslej sem obravnavala več kot sto odzivov na televizijske, radijske in spletne vsebine ter storitve in kakšen dan se počutim kot zelo zaposlen poštar, ki predvsem natančno skrbi, da vsako pismo ali klic pride na pravi naslov in dobi primeren odgovor. Jezikovne napake, obseg oglasov, športni komentarji ...– tega je bilo doslej največ. Manj pa je varovanja pravic uporabnikov RTV vsebin in storitev v pravem pomenu besede, torej bolj kompleksnih primerov, etičnih presoj in varuhovih posegov.

Katere prioritetne naloge ste si zadali v svojem mandatu varuhinje? In kakšna so vaša temeljna načela, ki se jih kot varuhinja nameravate držati?

Neposrednost, jasnost in angažiranost v interpretiranju temeljnih nalog javnega medijskega servisa – in to v obe smeri: ustvarjalce vsebin in skrbnike storitev je treba vedno znova spomniti, da so v službi javnosti in da je samo kakovostno dovolj dobro, po drugi strani pa je tudi gledalcem, poslušalcem in bralcem smiselno pomagati v razumevanju poslanstva RTV Slovenija, da je za kakovostno komuniciranje potrebna kultura dialoga, da pavšalne sodbe nikomur ne koristijo in da je zares plodna lahko le odprta in argumentirana razprava. Odpiranje teh komunikacijskih kanalov bo sploh med mojimi prednostnimi nalogami. In seveda skrb za pluralnost, nepristranskost, vsebinsko raznovrstnost.

Portal www.dostopno.si je namenjen predvsem ozaveščanju javnosti o življenju, pravicah in potrebah ljudi s posebnimi potrebami. Tudi ti spadajo v širok krog gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. In tudi oni se obračajo na vas, saj ste prav vi posrednik med uporabniki RTV storitev in ustvarjalci. Iz poročil dosedanjih varuhov je razvidno, da si predvsem slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni gledalci in poslušalci želijo boljšo dostopnost do vsebin RTV Slovenija.

In tu seveda ne gre za prevelika pričakovanja ali neuresničljive želje neke skupine uporabnikov RTV vsebin in storitev, ampak utemeljeno pričakovanje senzorno oviranih gledalcev in poslušalcev, ki ima trdno podlago tako v zakonskih dokumentih kot v najboljši evropski praksi javnih medijskih servisov. Argumentirana mnenja, pripombe, predloge in pritožbe bom obravnavala z vso resnostjo. Vsekakor pa je prav, da se naši uporabniki zavedajo realnosti, da ne živimo v idealnem svetu in da zahtevni projekti terjajo tako čas kot denar.

Ste se morda že seznanili tudi s to specifično problematiko?

Mateja Vodeb, vodja projekta za dostopnost in koordinatorka invalidskih skupin, me je že v prvem tednu mandata podrobno seznanila s ključnimi izzivi in dosežki. Iskreno: na prejšnjih delovnih mestih se s to tematiko neposredno nisem srečevala, in če bi me kdo vprašal, bi za nekatere tehnološke možnosti takole čez prst ali na pamet najbrž rekla, da spadajo v nedefinirano prihodnost. Pa so že zelo del RTV-jevske sedanjosti. Osupljivo! Kar je bilo v zvezi z dostopnostjo vsebin za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne narejenega v zadnjih letih, si zasluži veliko spoštovanje in pohvalo. In nič spanja na lovorikah, ampak stalno iskanje izboljšav.

Kakšno bo vaše delovanje na tem področju? Kako nameravate kot varuhinja zaščititi pravice do enakovrednega dostopanja do vsebin RTV Slovenija za to skupino ljudi s specifičnimi potrebami?

Vse pritožbe bom obravnavala enakopravno in enakovredno, pri specifičnih tematikah pa se bom zanesla na kvalificirano presojo, dialog ter odprtost v razmišljanju in iskanju rešitev. V kratkem se bom o možnih poteh sodelovanja pogovorila s predsednikom programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide, Stanetom Padežnikom.

Ste morda v tem mesecu že dobili tudi kako pritožbo v zvezi s temi vprašanji?

Dva odziva sta bila, kar je malo ali veliko – kakor se vzame. Slepa gledalka je povedala, da si v informativnih programih želi govorne obnove izjav v tujih jezikih, saj se težko privaja na »umetni« govor prek ustrezne aplikacije. Gledalec pa je bil kritičen do športnih prenosov, v katerih zaradi oglasov prehitro »odrežejo« grafiko oz. napisane lestvice. Opozoril je, da njegov gluhi prijatelj zato težko spremlja rezultate.

Glede česa pa se gledalci in poslušalci najpogosteje pritožujejo?

Za resnejšo analizo bom potrebovala še nekaj časa, vsekakor so bili po novem letu v ospredju športni prenosi, obseg oglasov in zlasti TV-prodaje ter jezikovne nedoslednosti. Pa nekaj kritik na poročanje o ameriškem predsedniku, spreminjanje TV-programa, osebni stil posameznih televizijskih in radijskih voditeljev, izbor tem na MMC-ju in moderiranje forumov.

Kako lahko gledalci in poslušalci stopijo v stik z vami?

Najučinkovitejša pot je e-pošta – kdor mi piše prek spletnega obrazca na www.rtvslo.si/varuh ali neposredno na varuh@rtvslo.si, bo v najkrajšem času dobil odgovor. Pri tem pa bi si želela spoštovanja petih varuhovih priporočil, ki sem jih objavila na spletni strani – gre pa, če strnem, za to, da le konkretno, argumentirano in spoštljivo zastavljeno vprašanje lahko dobi kakovosten odgovor. Varuhov telefon z odzivnikom je 01 475 4700, vendar se tam z uporabniki pogosto zgrešim, saj ne morem biti na več mestih hkrati. Za pisanje odgovorov pa si odtrgam tudi kakšno večerno ali nedeljsko uro prostega časa.

In kako boste vi komunicirali z javnostjo?

Velike načrte imam: rada bi šla med ljudi, med gledalce, poslušalce, bralce in druge uporabnike RTV vsebin in storitev, dober neposredni stik lahko odtehta sto pisem. Razmišljam o dnevih odprtih vrat in umestitvi na družbenih omrežjih. Pa seveda stiki z novinarji in pisanje kolumn. Veliko in preveč dela za enega samega človeka. Z mojo prošnjo vodstvu, da mi pomagajo postaviti ekipo varuhovega urada, kaže kar dobro. x

Hvala za odgovore!

Veronika Rot