Grčija se je znašla v velikih finančnih težavah in morala zaprositi za pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Juncker meni, da se bo odplačevanje dolga zavleklo še v prihodnje desetletje. Foto: EPA
Grčija se je znašla v velikih finančnih težavah in morala zaprositi za pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Juncker meni, da se bo odplačevanje dolga zavleklo še v prihodnje desetletje. Foto: EPA
Jean-Claude Juncker
Juncker zagotavlja, da bi bila izključitev Grčije iz evroobmočja neumnost. Foto: EPA
Grčija ne bo opustila evra

Tajnega sestanka v Luksemburgu, kjer so razpravljali o razmerah v Grčiji, so se poleg luksemburškega premierja, ki je tudi vodja evroskupine, udeležili še finančni ministri Italije, Francije, Nemčije, Španije in Grčije, na sestanku pa sta sodelovala tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn in predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet.

"Nismo govorili o odhodu Grčije iz evroobmočja, mislimo, da bi bilo to neumno," je po sestanku povedal Juncker in dodal, da so ministri izključili kakršno koli možnost prestrukturiranja grškega dolga, o kateri potekajo pogovori v nekaterih finančnih krogih, saj si ne želijo, da bi se območje z evrom "razletelo brez razloga". Juncker je pojasnil še, da so grškega finančnega ministra Georgea Papakonstantina na srečanje povabili, ker jih je za to zaprosil Mednarodni denarni sklad.

Na slovenskem finančnem ministrstvu so v petek zatrjevali, da o kriznem sestanku ne vedo ničesar, predsednik vlade Borut Pahor pa je danes povedal, da je bila Slovenija obveščena o novih okoliščinah, v katerih se je znašla Grčija. Kot je poročala TV Slovenija, se je premier odgovoru, ali bo Slovenija še kdaj videla dobrih dvesto milijonov evrov, diplomatsko izognil, rekel je le, da ima finančni minister natančna navodila, kako naj ravna v zvezi s tem.

Grška vlada zavezana uresničevanju dogovora
"Srečanje je bilo v kontekstu širših pogovorov med finančnimi ministri evroskupine, ki so v skupini najbolj razvitih držav G20," so pojasnili na grškem finančnem ministrstvu in dodali, da so Papakonstantina na srečanje povabili, da bi izmenjali poglede na gospodarski razvoj v Grčiji.

Ob tem so pojasnili še, da sodelovanje Grčije v območju z evrom na srečanju ni bilo izpostavljeno in o tem niso govorili. Grška vlada naj bi bila tako po besedah finančnega ministrstva popolnoma, tudi časovno, zavezana k uresničevanju dogovora o pomoči, ki ga je sklenila z Evropsko unijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom.

Grški mediji so ob tem poročali, da naj bi se udeleženci petkovega srečanja pogovarjali o ublažitvi pogojev, ki so jih postavili v zameno za pomoč pri okrevanju globoko zadolžene Grčije. Tako naj bi se pogovarjali o tem, da bi Grčiji dali več časa za poplačilo 110-milijardnega posojila in o nižjih ciljih pri zmanjševanju primanjkljaja.

"Gre za namerno zavajanje"
Da ni šlo za krizni sestanek, sta zatrdili tudi Evropska komisija in Nemčija. "To ni bil krizni sestanek o Grčiji, kot so zapisali v nekaterih medijih," je povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna in dodal, da poročila o morebitnem izstopu Grčije iz območja evra niso točna in namerno zavajajo. Pojasnil je, da osebje Evropske komisije v Grčiji izvaja redni nadzor uresničevanja zastavljenega programa reform in bo o tem poročalo na srečanju v Bruslju.

Skoraj enake besede so uporabili tudi v Berlinu, kjer je nemški vladni vir dejal, da absolutno ni bilo nobenega kriznega sestanka. Kljub vsemu pa brez prepričljivega odgovora ostaja vprašanje, zakaj so se v obdobju, ko finančni trgi iščejo dokazila o stabilnosti, pri Evropski komisiji na vrat na nos odločili za tajno srečanje z nejasnim dnevnim redom.

O Grčiji tudi na srečanju 16. maja
Razmere v Grčiji pa bodo tudi glavna tema srečanja finančnih ministrov Unije, ki bo 16. maja v Bruslju. Govorili naj bi o odplačevanju 110 milijard evrov vredne pomoči, ki so jo Grčiji pred dobrim letom dni odobrile države v območju evra in IMF ter s tem preprečili bankrot države. Kot je po petkovem srečanju ocenil Juncker, se bo odplačevanje pomoči najverjetneje zavleklo najmanj v prihodnje desetletje.

Grčija ne bo opustila evra