Javnofinančni primanjkljaj (izražen kot delež bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra se je s 6,3 odstotka v letu 2009 znižal na 6 odstotkov v letu 2010, v celotni sedemindvajseterici pa s 6,8 odstotka na 6,4 odstotka. Javni dolg kot delež BDP-ja se je v območju evra povečal z 79,3 odstotka v letu 2009 na 85,1 odstotka v letu 2010, na ravni sedemindvajseterice pa s 74,7 odstotka na 80 odstotkov. Podobno gibanje velja tudi za Slovenijo, saj se je njen javnofinančni primanjkljaj znižal s šestih odstotkov v letu 2009 na 5,6 odstotka BDP-ja v letu 2010, medtem ko se je delež javnega dolga zvišal s 35,2 odstotka v letu 2009 na 38 odstotkov BDP-ja v letu 2010.
Statistični urad je objavil podatke o gospodarski klimi v Sloveniji. Kazalnik gospodarske klime je bil aprila za 2 odstotni točki višji kot marca in se je v primerjavi z aprilom lani zvišal za 8 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa se je znižal za 4 odstotne točke. Ta mesec se je povečalo zaupanje v predelovalnih dejavnostih, saj se je kazalnik gospodarske klime v primerjavi z mesecem prej zvišal za 2 odstotni točki. Zaupanje v gradbeništvu je bilo aprila enako kot marca, za 13 odstotkov je bilo višje kot pred letom dni in za 38 odstotnih točk nižje od dolgoletnega povprečja. Osrednja omejitvena dejavnika v gradbeništvu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi.
Grški dolg 142,8 odstotka BDP-ja
Grški javnofinančni primanjkljaj je lani znašal 10,5 odstotka BDP-ja oziroma 0,9 odstotne točke več od napovedi Evropske komisije. Grčija lani ni imela le višjega javnofinančnega primanjkljaja, temveč tudi višji javni dolg, kot je napovedoval Bruselj. Evropski statistični urad Eurostat je izračunal, da je grški državni dolg znašal 142,8 odstotka BDP-ja, kar je 2,6 odstotne točke več od jesenske napovedi Evropske komisije. Hkrati je bil grški javni dolg najvišji v območju evra.
Atene se še spopadajo s težavami
Grčija se je lani znašla na robu bankrota. S 110 milijardami evrov posojila so jo rešili države članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF). Atene imajo še vedno težave z vzpostavljanjem nadzora nad svojimi financami. Večina ekonomistov zato pričakuje, da bo morala država prestrukturirati svoj dolg - ali z omilitvijo pogojev vračanja posojila ali z delnim odpisom.
Največjo "luknjo" je imela Irska
Pesimistične so tudi številke, povezane z javnofinančnim primanjkljajem Irske in Portugalske, negativno pa je presenetila še Velika Britanija. Irska, ki je kmalu za Grčijo potrebovala mednarodno pomoč, je imela lani najvišji javnofinančni primanjkljaj, ki je znašal 32,4 odstotka BDP-ja, kar pa je le 0,1 odstotne točke več od napovedi Evropske komisije. Javnofinančni primanjkljaj Portugalske, ki se pogaja za posojilo držav z evrom in IMF-a, je lani znašal 9,1 odstotka BDP-ja, kar je 1,8 odstotne točke več, kot so ocenjevali v Bruslju.
Negativno presenetil London, pozitivno Madrid
Negativno je presenetila še Velika Britanija, ki sicer ni članica območja evra. Njen javnofinančni primanjkljaj je znašal 10,4 odstotka BDP-ja, kar pomeni, da sta imeli višjega le Irska in Grčija. Eurostat je sicer nekoliko skeptičen do podatkov Londona, predvsem zaradi načina, kako ta prikazuje izdatke za vojsko.
Nekaj optimizma je povezanega s Španijo. Njen primanjkljaj je bil lani za 0,1 odstotne točke nižji, kot je bilo pričakovano, in se je ustavil pri 9,2 odstotka BDP-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje