Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson pričakuje, da bodo članice EU-ja v petek sprejele priporočilo, naj odločno odsvetujejo vsa nenujna potovanja na epidemiološko najbolj tvegana območja in z njih. Predlog komisije je po njenih besedah danes na virtualnem neformalnem zasedanju notranjih ministrov EU-ja dobil močno podporo.

Nova priporočila nadgrajujejo tista, ki jih je Unija sprejela oktobra lani. V komisiji so članice pozvali k čimprejšnjemu dogovoru o teh priporočilih in k tesnemu usklajevanju ter doslednosti, saj je to nujno za delovanje notranjega trga, tako za gibanje čezmejnih delavcev kot za nemoten pretok bistvenega blaga.

Portugalski notranji minister Eduardo Cabrita, ki je v imenu portugalskega predsedstva vodil današnje neformalno zasedanje, je poudaril pomen zavarovanja schengena kot enega ključnih dosežkov Unije in tesnega usklajevanja ukrepov članic.

Hojs: Države ne morejo tega izkoriščati v druge namene

Slovenski notranji minister Aleš Hojs pa je na vprašanje, kakšno je slovensko stališče do predloga komisije glede temnordečih območij in odločnega odsvetovanja nenujnih potovanj na ta območja in z njih, dejal, da v Sloveniji že nekaj časa odsvetujejo nenujna potovanja.

Pojasnil je, da Slovenija pri tem že nekaj časa povzema nemški model in da nima veliko drugačnih omejitev kot preostale članice. Dodal je, da si ne želi položaja, ko bi bila Slovenija ograjena od Evrope, in da k sreči še ni turistične sezone.

Ob tem je slovenski minister poudaril, da je vsem jasno, da je začasno omejevanje zaradi covida-19 razumljivo z vidika zdravja, a opozoril, da ne morejo države tega izkoriščati v druge namene, kot to na primer počne Avstrija v povezavi z migracijami. Hojs je ob tem opozoril na "hud problem", ki ga imajo s Hrvaško glede slovenske izjeme, ki Slovencem dovoljuje odhod na Hrvaško za 12 ur brez testa PCR, vendar pa ni vzajemnosti. O tem se pogovarjajo že en teden, pa še ni pozitivnega signala, je dejal.

Slovenija za večjo vlogo Europola

Slovenski minister je poudaril tudi močno podporo krepitvi mandata evropskemu policijskemu uradu Europol in nacionalni interes v povezavi z Zahodnim Balkanom. Opozoril je na katastrofalno stanje v BiH-u, ki je "potencialna bomba, kar se tiče migrantskega vala".

Slovenija zagovarja večjo vlogo Europola na področju raziskav in inovacij ter pri uporabi novih tehnologij. Poudarja, da je treba ob dodajanju vse več nalog in pristojnosti agenciji dodeliti tudi dodatna finančna sredstva in osebje, da bo lahko še naprej učinkovito podpirala preiskave v članicah.