Komisar za pravosodje Didier Reynders je na novinarski konferenci v Bruslju pokazal simulacijo zemljevida s temnordečimi območji, pripravljenega na podlagi razpoložljivih podatkov, a novega zemljevida še niso objavili. Temnordeče so na primer na tej simulaciji Portugalska, Irska, baltske države in Slovenija ter delno Španija, Nemčija, Francija, Švedska in nekatere vzhodno- oziroma srednjeevropske države. Foto: EPA
Komisar za pravosodje Didier Reynders je na novinarski konferenci v Bruslju pokazal simulacijo zemljevida s temnordečimi območji, pripravljenega na podlagi razpoložljivih podatkov, a novega zemljevida še niso objavili. Temnordeče so na primer na tej simulaciji Portugalska, Irska, baltske države in Slovenija ter delno Španija, Nemčija, Francija, Švedska in nekatere vzhodno- oziroma srednjeevropske države. Foto: EPA

Zaradi rasti okužb z novim koronavirusom, zlasti z novimi, bolj nalezljivimi sevi virusa, je nujno zmanjšati tveganja, povezana s potovanji, je poudaril komisar za pravosodje Didier Reynders, ki je v Bruslju predstavil nova priporočila. Ta nadgrajujejo priporočila, podana oktobra lani.

Epidemiološki zemljevid Unije zdaj vključuje zeleno, oranžno, rdečo in sivo barvo. Po veljavnih epidemioloških merilih je skoraj celoten EU rdeče območje, so pa med državami precejšnje razlike, zato je komisija predlagala uvedbo temnordeče kategorije za najbolj tvegana območja z največ okuženimi.

Bruselj: Nezadovoljstvo z AstraZeneco zaradi zamud pri cepivu

Temnordeča bodo območja, kjer v 14-dnevnem obdobju ugotovijo več kot 500 novih potrjenih okužb na 100.000 oseb. Po veljavnih merilih so zdaj rdeča območja, kjer je novih potrjenih primerov v 14 dneh 50 ali več, stopnja pozitivnih izvidov testov pa štiriodstotna ali višja ali če je novih potrjenih primerov več kot 150.

Ob uvedbi nove barvne kategorije je komisija predlagala, da se odločno odsvetujejo vsa nenujna potovanja na ta zelo tvegana območja in z njih. V primeru nujnih potovanj pa priporoča testiranje pred odhodom in karanteno po vrnitvi. "Prvo priporočilo pa je – ne potujte!" je poudarila komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Novi sev poslabšuje epidemiološko situacijo v Evropi

Zamude pri dobavi cepiva AstraZenece. Številne članice nejevoljne.

Evropska komisija od družbe AstraZeneca, ki je konec preteklega tedna napovedala zamude pri dobavi cepiva, predvidenega v prvem četrtletju, zahteva spoštovanje pogodbenih obveznosti. Številne države članice so ostro izrazile nejevoljo zaradi zamud.

Članice EU-ja so s predstavniki podjetja o tem v ponedeljek razpravljale na zasedanju usmerjevalnega odbora, ki obravnava ta vprašanja. EU je pogodbe o nakupu cepiva sklenil s šestimi farmacevtskimi podjetji, med katerimi je tudi AstraZeneca, ki ta teden pričakuje odločitev Evropske agencije za zdravila (EME) glede odobritve cepiva. Pogodbe določajo, koliko cepiva mora podjetje dobaviti v določenem časovnem obdobju.

AstraZeneca ima težave pri proizvodnji cepiva. Foto: EPA
AstraZeneca ima težave pri proizvodnji cepiva. Foto: EPA

Komisarka za zdravje Stella Kiriakides je v pismu britansko-švedskemu podjetju pozvala k pojasnilom in zahtevala, da se držijo predvidenega načrta in zagotovijo ustrezne proizvodne zmogljivosti. V komisiji pričakujejo, da bo podjetje ravnalo prožno in izkoristilo vse možnosti za zagotovitev pravočasne dobave odmerkov. Enako je v telefonskem pogovoru z izvršnim direktorjem podjetja Pascalom Soriotom poudarila predsednica komisije Ursula von der Leyen in ga spomnila na zajetna evropska sredstva za zagotovitev cepiva. Težave pri proizvodnji se lahko pojavijo, vendar Unija pričakuje, da jih bo podjetje rešilo, so pojasnili v komisiji.

Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides za zdaj ni zadovoljna s pojasnili AstraZenece glede zamud pri dobavi cepiva. Komisija je na odboru državam predlagala, da se čim prej vzpostavi mehanizem za transparentnost izvoza.
Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides za zdaj ni zadovoljna s pojasnili AstraZenece glede zamud pri dobavi cepiva. Komisija je na odboru državam predlagala, da se čim prej vzpostavi mehanizem za transparentnost izvoza. "Želimo jasnost pri transakcijah in popolno transparentnost pri izvozu cepiv iz EU-ja. V prihodnosti bodo morala vsa podjetja, ki v EU-ju proizvajajo cepiva proti covidu, podati obvestilo, kadar koli bodo želela izvoziti cepivo tretjim državam," je dejala komisarka. Pojasnila je, da to ne bo veljalo za dobavo cepiv v humanitarne namene. Foto: EPA

Kiriakides: Odgovori AstraZenece za zdaj niso zadovoljivi
Kot je pozneje Kiriakidesova povedala na novinarski konferenci, je v pismu izpostavila, da želi EU natančno vedeti, kateri odmerki so bili kje proizvedeni. Poleg tega jo zanima, ali in komu so bili dostavljeni. Ta vprašanja so obravnavali tudi na skupnem usmerjevalnem odboru komisije in držav članic z AstraZeneco. "Odgovori za zdaj niso zadovoljivi. Zato bo drevi potekalo še eno srečanje," je povedala Kiriakidesova po prvem srečanju.

Težave z dobavo tudi pri Pfizerju
Pred AstraZeneco je zamude pri dobavi cepiva naznanilo tudi podjetje Pfizer. V komisiji so prejšnji teden zatrdili, da so bile zamude načrtovane le za pretekli teden dni in da naj bi v tem tednu dobava že stekla stoodstotno. Cepivo Pfizerja in BioNTecha je prvo, ki je dobilo
odobritev za uporabo v EU-ju.

Moderna: Cepivo učinkovito tudi proti britanskemu in južnoafriškemu sevu

Poleg tega je Bruselj zeleno luč prižgal še za cepivo ameriškega podjetja Moderna, ki je sporočilo, da je njegovo cepivo učinkovito tudi proti novima, bolj nalezljivima sevoma novega koronavirusa, ki so ju prvič odkrili v Veliki Britaniji in Južni Afriki. "Ti novi podatki, ki krepijo naše prepričanje, da Modernino cepivo proti covidu-19 nudi zaščito tudi pred novimi različicami, so spodbudni," je ob tem dejal izvršni direktor podjetja Stephane Bancel.