Pobudnik povezane Evrope Robert Schuman med podpisom pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Foto: AP
Pobudnik povezane Evrope Robert Schuman med podpisom pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Foto: AP

Odgovor lahko iščemo le v enotnosti držav članic, povrnitvi zaupanja v skupno prihodnost ter v delovanje institucij EU, pa tudi v odklanjanju populizma, protekcionizma in novih političnih delitev.

Ministrstvo za zunanje zadeve o prihodnosti EU-ja
Evropska unija
Ob dnevu Evrope potekajo tudi številne razprave o prihodnosti organizacije. Foto: Reuters

Robert Schuman je 9. maja 1950 predstavil deklaracijo, v kateri je predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, v okviru katere bi članice združile svojo proizvodnjo premoga in jekla. S tem je vojna med zgodovinskima tekmicama Francijo in Nemčijo postala "ne samo nesprejemljiva, ampak materialno neizvedljiva," kot piše v deklaraciji.

ESPJ so sestavljale Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg in je bila prva od nadnacionalnih evropskih institucij, ki so se pozneje oblikovale v to, kar je zdaj Evropska unija.

Dan Evrope po vsej uniji praznujejo s številnimi dogodki in prireditvami. Potekali bodo tudi številne okrogle mize in pogovori z evropskimi komisarji in okrogle mize. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa bo z drugimi uglednimi evropskimi osebnostmi sodeloval na pogovoru z državljani v Bruslju.

MZZ: Evropska unija je območje miru, svobode, demokracije
Na ministrstvu za zunanje zadeve so ob prazniku opozorili, da je Evropska unija v več kot 60 letih svojega obstoja uresničila Schumanovo vizijo, dokazala prednosti skupnega delovanja in medsebojnega sodelovanja držav članic ter omogočila otipljive koristi in priložnosti za evropske državljane: "Evropska unija je območje miru, svobode, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, pa tudi gospodarska velesila z neprimerljivo ravnjo socialne varnosti in blaginje ter pomemben akter mednarodne skupnosti. Vizija demokratične Evrope, združene v različnosti, je navdihovala Slovenijo, ki je pred 13 leti ob skoraj 90-odstotni referendumski podpori tudi sama postala članica Evropske unije."

Ob tem je MZZ še opozoril, da se je EU-ju v času svojega obstoja vedno znova uspelo prilagoditi številnim spremembam, a si hkrati "ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da se je v zadnjem obdobju znašel pred veliko preizkušnjo, ko se mora uspešno odzvati na vrsto notranjih in globalnih vprašanj, zlasti na spremenjene varnostne okoliščine v luči terorizma, na konflikte in nestabilnost v soseščini, naraščajoč migracijski pritisk, socialna in gospodarska vprašanja, porast evroskeptičnih glasov in nezaupanja državljanov ter omajano zaupanje med državami članicami".

Za ustrezen odgovor na izzive pa je po mnenju ministrstva potreben temeljit in vključujoč razmislek o prihodnosti naše povezave; "Odgovor lahko iščemo le v enotnosti držav članic, povrnitvi zaupanja v skupno prihodnost in v delovanje institucij EU-ja, pa tudi v odklanjanju populizma, protekcionizma in novih političnih delitev."

Izvolitev Macrona kot priložnost za oblikovanje nove francosko-nemške pobude
Evropska unija tokrat praznuje svoj dan z upanjem, da je novi izrazito proevropski francoski predsednik Emanuel Macron jamstvo za osvežitev evropskega projekta. Mnogi v tem vidijo okno priložnosti za oblikovanje nove francosko-nemške pobude. Odmeva predvsem njegova vizija razvoja evrskega območja z lastnim proračunom, finančnim ministrom in parlamentom, potreben je tudi dogovor glede varnosti in obrambe ter migracij, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Evropejci bolj naklonjeni EU-ju kot instituciji
Nova raziskava Eurobarometer kaže, da Evropejci od EU-ja želijo predvsem reševanje vprašanj migracij, varnosti in zagotavljanja možnosti zaposlitve mladim generacij - torej tam, kjer so še vedno ključne države članice. Kaže tudi, da so prvič po krizi 2008 Evropejci bolj naklonjeni EU-ju, kot so bili; nekateri to tolmačijo kot streznitev ob soočenju z negotovostjo po referendumu o brexitu, še poroča Štularjeva in dodala, da je Evropa prvi šok po spoznanju, da jo čaka prva dezintegracija v zgodovini Unije, prebolela.

Ljubljana: Zaživel bo Mladinstival
V Ljubljani bo v prostorih in na ploščadi Hiše EU-ja zaživel Mladinstival, festival mladinskega dela z raznovrstnimi interaktivnimi in dinamičnimi dejavnostmi. Eden izmed vrhuncev letošnjega praznovanja pa bo dialog mladih z evropsko komisarko Violeto Bulc o prihodnosti Unije. V Hiši EU-ja si bo mogoče tudi ogledati stalno interaktivno razstavo Doživi Evropo in razstavo ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe, prav tako ne bo manjkala tudi informacijska stojnica s kolesom sreče in kvizom.

Maribor: Delavnica o možnostih zaposlitve v EU-ju
Praznovanju dneva Evrope se s svojimi dejavnostmi pridružujejo tudi točke Europe Direct po Sloveniji. V Pomurju in Podravju pripravljajo tradicionalno informacijsko kampanjo po mestnih središčih, v Mariboru pa še delavnico o možnostih zaposlitve v EU-ju. V Celju bo pokušnja evropskih vin in sirov, koncert in ustvarjanje evropskega minimundusa iz peska. V Kopru se obiskovalci lahko udeležijo kariernega svetovanja ali seznanijo z lokalno start-up sceno. Na Gorenjskem bodo organizirali otroški Evropski parlament.

Z dnevom Evrope se končuje tudi serija "evropsko" obarvanih dogodkov, ki so od petka potekali v znamenju obletnic Rimske pogodbe in Erasmus+: gledališka predstava, degustacija evropskih sladic in številne razprave o prihodnosti EU-ja.

Odgovor lahko iščemo le v enotnosti držav članic, povrnitvi zaupanja v skupno prihodnost ter v delovanje institucij EU, pa tudi v odklanjanju populizma, protekcionizma in novih političnih delitev.

Ministrstvo za zunanje zadeve o prihodnosti EU-ja