Foto: EPA
Foto: EPA

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je Armenijo in Azerbajdžan pozval k zaščiti civilnega prebivalstva: "Boji v Gorskem Karabahu so že zahtevali življenja civilistov. Vse strani v konfliktu pozivam, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotovijo zaščito civilnega prebivalstva in infrastrukture. EU je solidaren s prizadetim prebivalstvom in je pripravljen zagotoviti nadaljnjo humanitarno pomoč, če se bo trpljenje ljudi nadaljevalo."

Pol milijona evrov bo EU namenil za dobavo zdravstvene pomoči, medicinske opreme, paketov hrane in druge nujne pomoči več tisoč prebivalcem.

Od nedelje, ko so se spopadi v Gorskem Karabahu začeli, Armenija poroča o najmanj 150 ubitih vojakih in 23 civilistih ter trdi, da so njene vojaške sile ubile 130 azerbajdžanskih vojakov. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo na drugi strani sporoča, da so njihove sile ubile 2300 karabaških separatistov ter med drugim uničile 130 tankov. Poročajo tudi o 16 mrtvih civilistih, podatkov o žrtvah med vojaki ne razkrivajo.

Sankcije proti 40 Belorusom

Belorusija je še pred uradno objavo sankcij sporočila, da z današnjim dnem uvaja sankcije proti Uniji: seznama z imeni niso objavili javno.

Bruselj je namreč danes tudi uradno uvedel sankcije proti 40 Belorusom, ki jih je prepoznal kot odgovorne za nasilje nad protestniki po avgustovskih predsedniških volitvah in tudi za nepravilnosti v volilnem procesu.

Vrh EU-ja uvedel sankcije proti Belorusiji

Sankcije vključujejo prepoved potovanj v EU ali prečkanja njegovega ozemlja ter zamrznitev morebitnega premoženja, ki bi ga osebe na seznamu imele v EU-ju. Sankcije in seznam oseb, ki jih zadevajo, so bili danes objavljeni v uradnem listu EU-ja. Na seznamu ni dolgoletnega beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka, so pa številni drugi visoki državni uradniki, med drugim notranji minister Jurij Karajev in veliko število njemu podrejenih kot tudi člani osrednje volilne komisije, vključno z voditeljico Lidijo Jermošino.

Dogovor o uvedbi sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki jih v Uniji načrtujejo že od sredine avgusta, so voditelji članic EU-ja sprejeli v četrtek, na prvi dan zasedanja v Bruslju.

EU rezultatov avgustovskih predsedniških volitev, na katerih je glede na uradne izide slavil Lukašenko, ne priznava.

Ursula von der Leyen: Želim dogovor, a ne za vsako ceno

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je na devetem krogu pogajanj o odnosih med Londonom in Brusljem po brexitu zavzela za okrepitev pogovorov. "Želimo dogovor," je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, "a ne za vsako ceno".

Evropska komisija je sprožila pravni postopek proti Londonu

Glavni pogajalec Evropske unije za brexit Michel Barnier je po koncu devetega kroga pogajanj o prihodnjih odnosih med EU-jem in Združenim kraljestvom ocenil, da pri vprašanjih, ki so ključna za EU, ostajajo resna razhajanja.
Strani tako ostajata daleč vsaksebi na področjih enakih konkurenčnih pogojev, ribištva in upravljanja, torej zasnove sporazuma.

Številna vprašanja po brexitu še vedno odprta

V pogajanjih po Barnierjevih besedah ni bilo napredka pri drugih pomembnih temah, kot so varovanje osebnih podatkov in zaveze na področju podnebnih sprememb. So pa potrdili pozitiven razvoj pri nekaterih drugih temah, kot so letalska varnost, koordinacija socialne varnosti ter spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.

Glavni pogajalec EU-ja je spomnil, da so za sklenitev kakršnega koli sporazuma o trgovinskem partnerstvu med EU-jem in Združenim kraljestvom nujna trdna in dolgoročna zagotovila za odprto in pravično konkurenco. Treba je skleniti tudi trajnosten in dolgoročen sporazum o ribištvu.

Poleg tega je potreben učinkovit okvir upravljanja, tj. zasnove sporazuma, vključno z mehanizmom reševanja sporov. To je po Barnierjevih besedah še pomembnejše zaradi sprejemanja spornega britanskega predloga zakona o notranjem trgu, ki ga je že sprejel spodnji dom britanskega parlamenta in ki krši britanske obveznosti, določene v ločitvenem sporazumu z EU-jem.

V soboto bosta sicer stanje v pogajanjih o prihodnjih odnosih po brexitu v pogovoru prek videokonference preučila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in britanski premier Boris Johnson.

Potrjen predlog o naložbah v ključne projekte energetske infrastrukture

Članice EU-ja so med drugim potrdile predlog Evropske komisije o naložbah v ključne evropske projekte energetske infrastrukture v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v skupni vrednosti 998 milijonov evrov. Namen je prilagoditi infrastrukturo EU-ja potrebam energetskega sistema v prihodnosti, kar bo Evropi pomagalo pri prehodu na čisto in sodobno gospodarstvo.

Finančna pomoč bo namenjena za delo in študije v zvezi z desetimi projekti, in sicer v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora. Večina, kar 84 odstotkov sredstev, bo namenjenih projektom v zvezi z električnimi ali pametnimi omrežji. Od desetih projektov se dva ukvarjata s prenosom električne energije, eden s pametnimi električnimi omrežji, šest s prevozom CO2 in eden s plinom.

Komisarka za energijo Kadri Simson je ocenila, da bo teh deset projektov prispevalo k sodobnejšemu, varnejšemu in pametnejšemu sistemu energetske infrastrukture, kar je bistveno za uresničevanje evropskega zelenega dogovora in ambicioznih podnebnih ciljev za leto 2030. Največji del sredstev (720 milijonov evrov) bo namenjenih za projekt sinhronizacije omrežij baltskih držav, katerega cilj je bolje povezati estonski, latvijski, litovski in poljski trg z električno energijo.

Janša meni, da ima Jazbec v tekmi za položaj na ECB-ju dobre možnosti

Janša: Nov migracijski pakt v celoti ni sprejemljiv za nikogar

"Kot se je slišalo ob robu, ker to ni bila tema tega zasedanja, predlog tak, kot je, v celoti ni sprejemljiv za nikogar. Je pa hkrati to besedilo, ki je boljše od dosedanjih, ter je praktično za vse sprejemljivo kot izhodišče za nadaljnja pogajanja in usklajevanja," je slovenski premier Janez Janša odgovoril na vprašanje, ali je nov migracijski pakt za Slovenijo sprejemljiv.

Ob tem je poudaril, da je veliko vprašanje, ali bo kak velik korak narejen v prihodnjih mesecih. Ocenjuje, da je december še najbolj optimističen čas, ko bi lahko o tem razpravljali na ravni Evropskega sveta.

Premier je danes v Bruslju komentiral tudi vprašanje sprejema štirih mladoletnikov brez spremstva iz sprejemnih centrov na grških otokih, ki ga je notranji minister Aleš Hojs napovedal konec aprila, a se še ni zgodil. Dejal je, da je bila Slovenija ob tej napovedi na sprejem pripravljena, a da "to ni odvisno samo od nas".

Nujna reforma evropskega azilnega sistema je v zastoju zaradi spornih migracijskih kvot, ki jih je spomladi 2015 predlagal tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Največji izziv pri snovanju novega pakta je bil tako najti pravo rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi prebežnikov.

Bruselj: Spornih obveznih kvot za premeščanje ni

Novi pakt temelji na načelu prožne, a še vedno obvezne solidarnosti. V Bruslju zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja.
Eden bistvenih novih elementov pakta so sponzorstva vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju. Članica bo morala sicer vrnitev določenega števila oseb zagotoviti v osmih mesecih (v kriznih časih v štirih mesecih), sicer bodo te osebe premeščene na njeno ozemlje, kjer bo nadaljevala postopek vračanja.

Slovenija je junija skupaj z višegrajsko četverico, Estonijo in Latvijo v pismu komisiji izrazila odločno nasprotovanje obveznemu premeščanju. Na MZZ-ju so v prvem odzivu na predlog novega pakta povedali, da Slovenijo moti, da ta temelji na načelu obvezne solidarnosti. Pričakujejo, da se bodo razprave vrtele predvsem okoli te teme.