Med prejemnicami je tudi Slovenija, ki je od skupno 1,1 milijarde evrov potrjenega posojilnega potenciala v prvem nakazilu prejela 200 milijonov.

Poleg Slovenije so sredstva danes prejeli še Hrvaška, ki je od milijarde evrov potrjenega posojilnega potenciala prejela 510 milijonov evrov, Grčija (od skupnih 2,7 milijarde evrov potenciala je prejela dve milijardi), Ciper (od 479 milijonov evrov je prejel 250 milijonov), Latvija (od 192 milijonov evrov potenciala je prejela 120 milijonov evrov), Litva (od 602 milijona evrov je prejela 300 milijonov) in Malta, ki je od 244 milijonov evrov prejela 120 milijonov, so objavili v Bruslju.

Italija, katere skupni odobreni potencial je bil s 27,4 milijarde evrov največji, je v zanjo že drugem nakazilu prejela 6,5 milijarde evrov, potem ko je konec oktobra že prejela 10 milijard evrov.

Drugo nakazilo v vrednosti štirih milijard evrov je danes prejela tudi Španija, ki je konec oktobra prejela že šest milijard evrov, njen skupni potrjeni potencial pa je bil 21,3 milijarde evrov.

Ob teh dveh državah je konec prejšnjega meseca prvo nakazilo prejela že tudi Poljska, in sicer od 11,2 milijarde evrov potrjenega potenciala eno milijardo evrov.

Sorodna novica Sloveniji dostop do dvesto milijonov evrov pomoči Evropske komisije

Sredstva za čakanje na delo, skrajšani delovni čas, temeljni dohodek

Shema SURE je eden od pomembnejših protikoronskih ukrepov EU-ja in je namenjena pomoči pri zaščiti delovnih mest in zaposlenih zaradi posledic epidemije novega koronavirusa na gospodarstvo. Gre med drugim za financiranje programov subvencioniranja čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa.

Slovenija je v vlogi za finančno podporo v okviru instrumenta Sure navedla ukrepe čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, temeljnega dohodka, oprostitve prispevkov za samozaposlene in druge.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je za Večer pojasnil, da si je vlada kot glavno nalogo zadala ohranitev delovnih mest, zato je v tem pogledu program Sure "pisan na kožo". Z ugodnimi povratnimi sredstvi bodo lahko po njegovih besedah pokrili številne ukrepe, ki so jih že izvedli v prvem valu epidemije, nekateri od njih pa se še izvajajo.

"To je čakanje na delo doma zaradi poslovnih razlogov ali karantene. In tudi plačilo prispevkov tem ljudem, ki so bili ali so na čakanju doma. Naj spomnim še na ukrep odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tistim, ki so med prvim valom epidemije ostali na delu in so iz tega naslova tudi dobili 200 evrov kriznega dodatka," je pojasnil.

V okviru sheme bo na voljo 100 milijard evrov posojil z jamstvi članic EU-ja. Za zdaj je Svet EU-ja prižgal zeleno luč za pomoč 17 državam v vrednosti 87,9 milijarde evrov. Za Slovenijo je potrdil podporo 1,1 milijarde evrov. Komisija je ta teden predlagala še 2,5 milijarde evrov posojilnega potenciala za Irsko.

Zadolževanje komisije v imenu članic

Za izvajanje sheme se Evropska komisija na trgu v imenu EU-ja zadolžuje z jamstvi članic. Prvi dve izdaji t. i. socialnih obveznic EU-ja sta bili izjemno uspešni. Skupaj je komisija zbrala 31 milijard evrov, prva izdaja pa je po interesu vlagateljev dosegla celo rekorden obseg, ko gre za obveznice držav ali mednarodnih organizacij.