Evropska komisija je presodila, da so začasni uporabniki zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci.

Slovenija po presoji Evropske komisije z uvedbo polletnih in enoletnih vinjet krši 12. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi državljanstva. "Slovenski ukrep nepravično obravnava uporabnike slovenskih avtocest. Ukrep sicer ni neposredna diskriminacija na podlagi državljanstva, a ima enak učinek v praksi," je pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za promet Fabio Pirotta.

Verlič: Slovenija ostaja pri svojem stališču
Državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič je v odzivu na odločitev EK-ja dejal, da bo Slovenija v odgovoru komisiji obrazložila pozitivne učinke vinjet. Poudaril je, da bo naša država "pri svojem stališču ostala, razen, če ne bodo prišli kakšni drugi argumenti".

Poleg tega je povedal, da bo Slovenija, takoj ko bo dobila uradni opomin - ta naj bi po njegovih besedah prišel v nekaj dneh - v roku pripravila odgovor Evropski komisiji, pri čemer bo glede na povolilno obdobje in menjavo vlad prosila komisijo za podaljšanje roka, ki je en mesec. To je po njegovem mnenju korektno do nove vlade, a če v Bruslju prošnji ne bodo ugodili, bo vlada to spoštovala.

Ministrstvo: O kazni prezgodaj govoriti
Na ministrstvu vztrajajo, da očitki glede diskriminatornosti vinjet niso utemeljeni. Dejstvo, da je sistem ugodnejši za tiste, ki se vozijo več, kot za tiste, ki se vozijo manj, po navedbah ministrstva ne vodi v sklep, da je ugodnejši za domače in manj ugoden za tuje državljane. Razmeroma velik del tujih uporabnikov po trditvah ministrstva slovensko avtocestno omrežje uporablja relativno pogosto, zato še posebej zanje uvedba vinjet glede na nizko ceno predstavlja izboljšanje položaja. Po drugi strani na ministrstvu poudarjajo, da tudi velik del slovenskih državljanov avtocestno omrežje uporablja zgolj občasno.

Na vprašanje o morebitni kazni, če bi se komisija na koncu odločila za skrajni ukrep in sprožila postopek proti Sloveniji pred Sodiščem Evropskih skupnosti in bi sodišče pritrdilo argumentom Bruslja, je Verlič zatrdil, da je o tem še prezgodaj govoriti. Glede finančne vzdržnosti vinjet državni sekretar vztraja, da z uvedbo vinjet ne bo ogroženo financiranje Darsa.

Bomo dobili vinjete za krajše obdobje?
Ustrezen odziv slovenskih oblasti na opomin komisije naj bi bila po mnenju EU-ja uvedba vinjet za krajše obdobje. Kritiki ukrepa se namreč pritožujejo predvsem zaradi tranzitnega prometa in zahtevajo vinjete tudi za krajše obdobje. Trdijo namreč, da gre za diskriminacijo tujcev, ki slovenske ceste uporabljajo manj kot slovenski državljani.

Največji kritiki Italijani, Hrvati in Avstrijci
Za slovensko uvedbo vinjet za krajše obdobje se zavzemajo predvsem Italijani, Hrvati in Avstrijci. Günther Schweitzer, predstavnik Združenja avstrijskih avtomobilističnih zvez, je, denimo, za TV Slovenija dejal, da bi morala Slovenija uvesti 10-dnevne vinjete, tako, kot je to storila Avstrija.

Na drugi strani predsednik Zveze Istranov, ki se je pred dnevi povezala z nekaterimi organizacijami potrošnikov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, Massimiliano Lacota, predlaga dnevno vinjeto za ceno nekaj več kot en evro in tedensko vinjeto za ceno dobrih petih evrov. Po njegovem mnenju bi morale biti cestnine nižje, še zlasti na čezmejnih odsekih do 30 kilometrov proti središču Slovenije.

Kot je znano, je Slovenija 1. julija uvedla vinjete za osebna vozila, medtem ko za tovorni promet še naprej velja dozdajšnje plačevanje cestnin glede na prevoženo razdaljo. Letos je mogoče kupiti le polletno vinjeto, ki stane 35 evrov, naslednje leto pa tudi enoletno vinjeto za 55 evrov. Vinjete naj bi bile le začasen ukrep, do uvedbe satelitskega cestninjenja.

Slovenija: Ukrep ne diskriminira na podlagi državljanstva
Evropska komisija se je za sprožitev postopka odločila po natančni analizi odgovora, ki ga je dobila od Slovenije, potem ko je od države sredi junija zahtevala pojasnila glede uvedbe vinjet, ker je po njeni presoji obstajala možnost, da ta ukrep ni v skladu s pravnim redom EU-ja.

Slovenija je v odgovoru komisiji uvedbo vinjet branila z argumenti, da ta ukrep nikakor ne diskriminira na podlagi državljanstva, da ne omejuje prostega pretoka oseb v okviru notranjega trga EU-ja ter da ne vpliva na možnost dostopa tujih državljanov na trge drugih držav članic in ne more preprečiti niti omejitve dostopa na ozemlje Slovenije ali gibanja po ozemlju notranjega trga.

Slovenija edina v EU-ju, ki nima vsaj mesečnih vinjet
Vinjete so sicer že postale značilnost Srednje Evrope, saj so v uporabi v pasu držav od Švice prek Avstrije, Češke, Slovaške, Slovenije, Madžarske do Bolgarije in Romunije. Švica je edina, ki ima le letne vinjete, cena pa je 25 evrov. V vseh preostalih državah so na voljo tudi vinjete, veljavne za krajše časovno obdobje od pol leta, med drugim tudi tedenske ali 10-dnevne, na Madžarskem pa celo 4-dnevne.

Cena tedenskih oziroma 10-dnevnih vinjet se sicer giblje med 3 evri v Romuniji in 11 evri na Madžarskem. Poleg tega pa velja omeniti, da je treba določene tunele na avstrijskih avtocestah dodatno plačati, enako pa velja tudi za tunel skozi Karavanke med Slovenijo in Avstrijo.

Vlačič: Odločitev komisije pričakovana
Svetovalec predsednika SD-ja za promet in pomorstvo Patrick Vlačič je odločitev Evropske komisije označil za pričakovano. Uvedbi sistema s pol- in enoletnimi vinjetami so v SD-ju v preteklosti nasprotovali prav zaradi pričakovane odločitve na strani EU-ja. "Potem ko je v preteklosti Avstrija morala uvesti vinjete za krajši čas, je bilo naivno pričakovati, da Sloveniji tega ne bo treba," je za STA dejal Vlačič.

"Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparenten - pobrati denar od tranzitnih potnikov oz. od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno speljali projekt tik pred volitvami," razmišlja Vlačič, ki se omenja tudi kot kandidat za novega ministra za promet. V zvezi s tem ga skrbi tudi položaj javnih financ in vzdržnost nacionalnega programa gradnje avtocest.

Vnovično spreminjanje sistema neodgovorno
Vnovično spreminjanje cestninskega sistema bi bilo do državljanov neodgovorno, pravi Vlačič in ocenjuje, da bo treba zadevo najprej politično presoditi, kakšen naj bo odziv, nato pa še ekonomsko oceniti, z ustreznimi izračuni.

C. R.