Čeprav naj bi evropska digitalna covidna potrdila olajšala prosto gibanje znotraj EU-ja, pa ne bodo in ne smejo biti pogoj za prosto gibanje, ki je temeljna pravica v EU-ju, in ne bodo veljala kot potovalni dokument. Foto: EPA
Čeprav naj bi evropska digitalna covidna potrdila olajšala prosto gibanje znotraj EU-ja, pa ne bodo in ne smejo biti pogoj za prosto gibanje, ki je temeljna pravica v EU-ju, in ne bodo veljala kot potovalni dokument. Foto: EPA

Za izdajo potrdila je glasovalo 546 poslancev, 93 jih je bilo proti, 51 se jih je glasovanja vzdržalo.

Za izdajo potrdila za državljane tretjih držav je glasovalo 553 poslancev, 91 jih je bilo proti in 46 vzdržanih.

V parlamentu ob tem poudarjajo, da bo potrdilo brezplačno in ga bodo morale priznavati vse države članice. Imetnikom potrdila pa ne bodo mogle naložiti dodatnih omejitev pri potovanjih, kot sta karantena ali dodatno testiranje, razen če bi bilo to upravičeno in sorazmerno z vidika zaščite javnega zdravja.

Testiranje mora biti dostopnejše

Poslanci naklonjeni covidnemu potrdilu. Dodatnih omejitev ne bo smelo biti.

Poleg tega, da bo samo potrdilo brezplačno, mora biti cenovno in tudi sicer dostopno tudi testiranje na okužbo z novim koronavirusom, še poudarjajo v parlamentu.

V ta namen bo za nabavo testov državam članicam iz sredstev EU-ja namenjenih dodatnih 100 milijonov evrov.

Evropski poslanci so se v torkovi razpravi strinjali, da bo skupno potrdilo omogočilo odpravo omejitev, uvedenih v boju s pandemijo, in s tem vrnitev v normalno življenje. Predvsem bo državljanom olajšalo potovanja to poletje.

Potrdilo v veljavi 12 mesecev

Potrdilo – opremljeno s QR-kodo v papirni ali digitalni obliki – bo začelo veljati 1. julija in bo v veljavi 12 mesecev. Pravico do njegove pridobitve bo imel vsak, ki je bil cepljen, ima nedaven negativen izvid testa ali je prebolel covid-19.

V praksi se bodo tako izdajala tri različna potrdila.

Prihaja evropsko digitalno covidno potrdilo

Priznavanje cepiv odločitev posameznih članic

Potrdila o cepljenju bodo morale priznavati vse države članice EU-ja, če gre za cepiva, ki jih je odobrila Evropska zdravstvena agencija (EMA). V primeru drugih cepiv, dovoljenih od organov posameznih držav ali Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), bo odločitev o priznavanju v rokah posameznih držav članic.

Visoko na dnevnem redu pogajanj med Svetom EU-ja in parlamentom je bilo tudi vprašanje varstva podatkov, okoli katerega so se porajali številni pomisleki. V ta namen je bil dosežen dogovor, da morajo biti vsi osebni podatki obdelovani v skladu z uredbo EU-ja o varstvu podatkov in se ne bodo posredovali oziroma hranili v drugi državi, saj to ni potrebno za preverjanje digitalnega podpisa.

Evropski parlament je s tokratnim glasovanjem svoje delo pri potrjevanju potrdila končal, zdaj pa je na vrsti še Svet EU, ki ga sestavljajo države članice, da mu prižge končno zeleno luč. Po objavi v uradnem listu bo nato 1. julija začel veljati.