Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je odkrito priznal, da s padcem ključne obrestne mere na 0,15 odstotka dosežena spodnja še sprejemljiva meja. Foto: Reuters
Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je odkrito priznal, da s padcem ključne obrestne mere na 0,15 odstotka dosežena spodnja še sprejemljiva meja. Foto: Reuters
Posojila v okviru programa TLTRO so namenjena realnemu gospodarstvu in preprostim posojilom, ne pa odkupovanju zapletenih finančnih instrumentov
ECB
Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti je zdrsnila v negativno območje, kar je prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši centralni banki. Foto: EPA

Gospodinjstva tako ne prelagajo potrošnje, ne pojavlja se negativna spirala cen. A dlje kot traja obdobje nizke inflacije, večja so tveganja.

Draghi je zavrnil strahove pred deflacijo v območju evra.

Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti je zdrsnila v negativno območje, na minus 0,10 odstotka, kar je prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši centralni banki.

Obrestno mero za mejno posojanje pa je osrednji denarni organ evrskega območja danes znižal za 0,35 odstotne točke, na 0,40 odstotka.

Praktično dosežena spodnja meja
Predsednik ECB-ja Mario Draghi je po seji sveta ponovil usmeritev centralne banke, da bodo obrestne mere zaradi inflacijskih obetov ostale na trenutnih ravneh še za podaljšano obdobje. Do zdaj je sicer uporabljal izraz "na trenutnih ali nižjih ravneh".

Italijan na čelu Evropske centralne banke je nato še pojasnil, da je cena denarja dosegla spodnjo mejo. To sicer ne izključuje kakšnih "manjših tehničnih popravkov", a v "praktičnem smislu" je spodnja meja po Draghijevih besedah dosežena.

400 milijard posojil bankam za prenos v gospodarstvo
Svet ECB-ja je poleg odločitve o obrestnih merah sprejel še niz dodatnih ukrepov, tudi nekonvencionalnih, v boju proti deflacijskim tveganjem in v prizadevanjih za spodbuditev gospodarske dejavnosti.

Za okrepitev posojanja podjetjem in gospodinjstvom (realni sektor v evrskem območju je 80-odstotno odvisen od bančnih posojil) so se tako člani sveta, med njimi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, odločili za nove, ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja (TLTRO). V okviru TLTRO-ja si bodo banke lahko izposodile do 400 milijard evrov, prva dva kroga posojil pa bosta izvedena septembra in decembra.

TLTRO-ji bodo temeljili na pogoju, da bodo banke sredstva prenesle v realno gospodarstvo. Tiste banke, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevale, bodo morale izposojena sredstva vrniti septembra 2016. Sredstev tako ne bodo smele porabiti za nakupe državnih obveznic ali vlaganja v sektorje, kjer se kažejo znaki 'balona'.

V predalu novi nekonvencionalni ukrepi
Italijan na čelu ECB-ja je na novinarski konferenci izpostavil soglasno zavezo guvernerjev, da bo, če bo to v prihodnje potrebno, uporabil dodatne nekonvencionalne ukrepe za spopad z izzivi predolgega obdobja nizke inflacije. Med temi je Draghi omenil tudi širok program odkupovanja premoženja po zgledu ameriške in japonske centralne banke.

Strah pred ponovitvijo "Japonske"
Da bo ECB ukrepal, je bilo jasno, saj največji glavobol osrednji denarni ustanovi v območju evra povzroča zelo nizka inflacija, zaradi česar se nekateri bojijo, da bi lahko evrsko območje zdrsnilo v deflacijsko spiralo, podobno tisti, ki je velike preglavice skoraj 20 let povzročala Japonski.

Odločevalce v Frankfurtu poleg zelo nizke inflacije, ki je maja na letni ravni znašala 0,5 odstotka, skrbita tudi počasna rast evrskega gospodarstva in visoka brezposelnost. Prav zato so obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti znižali v negativno območje, s čimer želijo spodbuditi banke, da bi denar raje posojale podjetjem, kot pa nalagale pri ECB-ju.

Bo Draghi napovedal pritok svežega denarja?
Analitiki bodo zdaj pozorni na novinarsko konferenco, na kateri bo prvi mož ECB-ja Mario Draghi natančneje pojasnil razloge za znižanje obrestnih mer, napovedal pa bi lahko tudi kakšne druge ukrepe za spodbuditev gospodarske in kreditne aktivnosti.

Pričakujejo se, da bo poskušal ECB finančni sistem v območju evra založiti s svežim denarjem. Bančni sektor je z ugodnimi dolgoročnimi posojili na vrhuncu krize dvakrat že podprl - od decembra 2011 je za to v dveh svežnjih skupno namenil več kot 1.000 milijard evrov.

Mogoče je tudi, da bi ECB posegel po t. i. kvantitativnem sproščanju oz. obsežnem odkupovanju obveznic v slogu nekaterih drugih centralnih bank, kot sta britanska Bank of England in ameriška Federal Reserve, a večina analitikov meni, da se tokrat to (še) ne bo zgodilo.

Posojila v okviru programa TLTRO so namenjena realnemu gospodarstvu in preprostim posojilom, ne pa odkupovanju zapletenih finančnih instrumentov

Gospodinjstva tako ne prelagajo potrošnje, ne pojavlja se negativna spirala cen. A dlje kot traja obdobje nizke inflacije, večja so tveganja.

Draghi je zavrnil strahove pred deflacijo v območju evra.