Evropska centralna banka se je za četrto letošnje zasedanje iz Frankfurta preselila v estonski Talin, kjer po pričakovanjih niso sprejeli novih ukrepov. Foto: Reuters
Evropska centralna banka se je za četrto letošnje zasedanje iz Frankfurta preselila v estonski Talin, kjer po pričakovanjih niso sprejeli novih ukrepov. Foto: Reuters

Poleg ključne obrestne mere za evrsko območje ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je pri –0,40 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki vztraja pri 0,25 odstotka.

Svet ECB-ja je na četrtem letošnjem zasedanju izrazil tudi pričakovanje, da bodo ključne obrestne mere ECB-ja na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.

Glede programa odkupovanja obveznic je svet potrdil, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev na mesečni ravni 60 milijard evrov nadaljevali do konca decembra letos oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler svet ne bo presodil, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju.

Povečanje programa ob morebitnih neskladnostih
Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, namerava svet ECB povečati velikost programa ali njegovo trajanje.

Odsotnost novih odločitev glede obrestnih mer je bila sicer med analitiki pričakovana, kot tudi to, da ECB ni posegla v program t. i. kvantitativnega sproščanja. Mesečni obseg odkupovanja obveznic je sicer skladno z odločitvijo sveta iz lanskega decembra z letošnjim aprilom upadel z 80 na omenjenih 60 milijard evrov.

Spodbudna gospodarska gibanja v evrskem območju
Večina podatkov sicer kaže na spodbudna gospodarska gibanja v območju skupne valute. Razplet volitev v Franciji je nekoliko zmanjšal raven politične negotovosti. Inflacija se je v zadnjih mesecih na letni ravni dvakrat približala oziroma dosegla srednjeročni cilj ECB-ja, ki je malenkost pod dvema odstotkoma. Maja se je umirila in upadla na 1,4 odstotka.

Z upadom inflacije se je sicer nekoliko zmanjšal pritisk, predvsem iz Nemčije, naj ECB vendarle nakaže pot iz izrednega načina ukrepanja, ki ga je za spodbuditev inflacijskih pričakovanj in posredno za okrepitev rasti oblikovala v zadnjih letih.

Analitiki pričakujejo, da bo svet ECB-ja v luči konjunkture v evrskem območju in bistveno zmanjšane nevarnosti deflacije vendarle moral kmalu nakazati pot iz kriznega ukrepanja za spodbujanje količine denarja v obtoku. Pričakovati je, da bo v program odkupovanja obveznic posegel proti koncu leta.