Foto: EPA
Foto: EPA

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je Janši zahvalil za predsedovanje in sodelovanje, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se mu je zahvalila za odlično sodelovanje in poudarila "velikanske uspehe predsedstva".

Tudi Emmanuel Macron, predsednik Francije, ki predsedovanje prevzema po Sloveniji, se je Janši zahvalil za sodelovanje, za pomembne dosežke na področju zdravja, digitalnih dosjejev in socialnih zadev ter za stalno razpoložljivost.

Janša, ki je v skladu s tradicijo po vrhu sodeloval na novinarski konferenci skupaj s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije, se je prav tako zahvalil za sodelovanje. Zahvalil se je tudi sodelujočima v predsedujočem triu, Portugalski in Nemčiji.

Slovensko predsedovanje je bilo četrto v času pandemije covida-19, je spomnil Janša in poudaril prizadevanja, da bi bila večina srečanj fizična.

Janša je poudaril zlasti 21 uspešno končanih trialogov z Evropskim parlamentom, med katerimi so po njegovih besedah tudi nekateri "težji orehi", in izrazil upanje, da bo morda uspel še eden in da jih bo tako na koncu 22.

Janša omenil nepredvidene dogodke

Kot vselej je tudi med slovenskim predsedovanjem odmevalo nekaj nepredvidenih dogodkov, med katerimi je Janša opozoril na prihod prebežnikov iz Belorusije, dogajanje ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rast cen energije ter napetosti med Rusijo in Ukrajino.

Foto: EPA
Foto: EPA

Pomembna prioriteta slovenskega predsedstva je bila krepitev odpornosti. Članice so novembra sprejele sklepe o tem, ki so po Janševih besedah močni temelji za nadaljnjo krepitev odpornosti Unije. Ob tem je poudaril tudi decembrske sklepe o prehranski varnosti v kriznih časih.

Na področju zdravja in digitalizacije je bilo storjenih nekaj pomembnih korakov – dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končana trialoga o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (EME) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Pomembna prioriteta je bilo tudi okrevanje, pri čemer je Unija med slovenskim predsedovanjem potrdila 22 nacionalnih načrtov za okrevanje. Janša je izrazil pričakovanje glede čimprejšnje odobritve še preostalih petih, med katerimi sta tudi načrta Poljske in Madžarske.

Med rezultati je Janša navedel tudi dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja, skupnem stališču za podnebno konferenco v Glasgowu, potek konference o prihodnosti Evrope, dogovor o ključnih značilnostih evropskega modela športa in sklepe o pripravljenosti Hrvaške na schengen.

Brez preboja o migracijskem paktu in pristopnih pogajanjih

V pogajanjih o novem migracijskem paktu med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja. Ta se sicer ni niti pričakoval. Je pa predsedstvo upalo na premik glede podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Nanj je po Janševih besedah vezanih precej dilem, tako da bo to verjetno trd oreh francoskega predsedstva.

Prav tako med slovenskim predsedovanjem očitno ne bo začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Janša pa je danes poudaril pomemben signal vrha EU-ja in Zahodnega Balkana oktobra na Brdu glede perspektive članstva za države v regiji in pomen sprejetja širitvenih sklepov pretekli torek.