To je bil prvi vrh Evropskega sveta, na katerem je sodelovala predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Foto: EPA
To je bil prvi vrh Evropskega sveta, na katerem je sodelovala predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Foto: EPA
Herman Van Rompuy
Van Rompuy meni, da je vrh prinesel resničen preboj v boju proti davčnim goljufijam. Foto: EPA

V ospredju enodnevnega vrha EU-ja je bil boj proti davčnim goljufijam in utajam. Evropska unija namreč na račun neplačanih davkov letno izgubi kar tisoč milijard evrov, kar znese okoli dva tisoč evrov na prebivalca.

V sklepih z vrha so zapisali, da mora biti razširjena direktiva o obdavčenju dohodkov od prihrankov po več letih avstrijske in luksemburške blokade sprejeta najpozneje do konca leta. Z direktivo bo konec bančne tajnosti, saj se z njo uvaja samodejna izmenjava bančnih podatkov v EU-ju.

Še pred nekaj meseci to ne bi bilo mogoče, je po vrhu poudaril predsednik Evropskega sveta Van Rompuy in ocenil, da smo priča dinamiki, kot je v preteklosti še ni bilo. Zdaj se je končno izoblikovalo soglasje, "da moramo delovati, ker je tako pošteno in ker to pospešuje (državne) prihodke".

Van Rompuyu je pritrdil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, čeprav bi si, kot je dejal, želel, da bi bili sklepi današnjega vrha glede avtomatične izmenjave bančnih podatkov "še natančnejši". Opozoril je, da številne obljube v preteklosti niso bile uresničene, zato bi morala javnost paziti, ali bodo voditelji tokrat držali besedo.

Voditelji so v sklepih vrha po pričakovanjih tudi potrdili nedavni dogovor finančnih ministrov o podelitvi mandata Evropski komisiji za pogajanja o izmenjavi bančnih podatkov s petimi tretjimi državami - Švico, Liechtensteinom, Andoro, Monakom in San Marinom - ter pozvali k čimprejšnjemu začetku teh pogajanj.

Napovedali so še, da mora biti zakonodaja glede boja proti goljufijam, ki so povezane z DDV-jem, sprejeta najpozneje do konca junija.

Obljubili so tudi nadaljnje ukrepe v boju proti t. i. agresivnemu finančnemu načrtovanju in drugim strategijam za izogibanje plačevanju davkov s strani multinacionalk ter pranju denarja. Še letos naj bi bili, tako so zapisali, npr. sprejeti revidirana direktiva o obdavčenju matičnih in hčerinskih družb ter revidirana tretja direktiva glede pranja denarja.

Težava visokih cen energije
Poleg davčne je za izboljšanje gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti članic Unije bistvena tudi energetska politika in tudi ta je bila na današnjem vrhu v središču pozornosti. Tako davki kot energetika sta v pristojnosti držav članic in brez njih EU tu ne more storiti praktično ničesar.

V razpravi in v sklepih vrha je bila v ospredju težava visokih cen energije v Uniji, ki zmanjšujejo njeno konkurenčnost in dodatno bremenijo evropska gospodinjstva, že tako ohromljena zaradi krize. V EU-ju je plin štirikrat dražji kot v ZDA, elektrika pa dvakrat.

"Vsi voditelji se zavedajo, da je trajnostna in cenovno dostopna energija ključna za ohranitev tovarn in delovnih mest v Evropi," je po vrhu zatrdil Van Rompuy.

Predsednik Evropskega sveta je ob tem dopustil tudi pridobivanje spornega plina iz skrilavcev, ki da bi lahko "v nekaterih državah članicah, v drugih morda manj, postal del njihove energetske mešanice".

Voditelji so v sklepih ponovili cilj, da mora biti do leta 2014 zaključen notranji energetski trg ter da je treba ustrezno razviti notranje povezave, tako da bodo imele vse države članice Unije do leta 2015 dostop do evropskih plinskih in električnih omrežij. Po besedah Van Rompuya bi to pomenilo letni prihranek 30 milijard evrov.

Sklepi vrha še pozivajo k obsežnim investicijam v nova, t. i. pametna energetska omrežja. A denar za sodobno energetsko infrastrukturo mora, kot so izpostavili voditelji, priti predvsem iz zasebnega sektorja.