Lukašenko zavrača vse obtožbe o izkoriščanju prebežnikov za pritisk na Evropsko unijo. Foto: Reuters
Lukašenko zavrača vse obtožbe o izkoriščanju prebežnikov za pritisk na Evropsko unijo. Foto: Reuters

EU je na seznam sankcij dodal 17 visokih političnih predstavnikov Lukašenkovega režima in enajst pravnih oseb, med katerimi so beloruska letalska družba Belavia, organizatorji potovanj in hoteli, ki so pomagali pri spodbujanju in organiziranju nezakonitih prehodov meje skozi Belorusijo v EU in na ta način sodelovali pri instrumentalizaciji migracij v politične namene, so sporočili iz Sveta EU-ja.

Sankcije bodo doletele tudi naftno podjetje Belorusneft ter velika industrijska obrata Belshina in Grodno Azot. Uvedli so tudi sankcije proti sirski letalski družbi Cham Wings in turški službi, ki pomaga pri pridobivanju vizumov in potnih listin.

Nove sankcije so potrdili ministri sedemindvajseterice, potem ko je bila odločitev o tem v sredo sprejeta že na ravni stalnih predstavnikov EU-ja.

Tudi ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da je uvedlo sankcije proti 20 predstavnikom beloruskega režima in 12 podjetjem oz. pravnim osebam. Med njimi je tudi Lukašenkov sin Dmitrij. Za sankcije so se odločili skupaj z zavezniki v EU-ju, pridružili pa sta se tudi Kanada in Velika Britanija.

EU očita Lukašenku maščevalno politiko

Evropska unija Lukašenku očita, da namerno vabi prebežnike v državo z obljubami, da bodo tako lažje prišli v EU. S tem naj bi se Lukašenko želel maščevati za sankcije, ki jih je Unija uvedla zaradi zatiranja civilne družbe in opozicije.

EU je sankcioniral tudi nekatere vidne člane sodne veje oblasti, vključno s člani vrhovnega sodišča, pa tudi propagandnih medijev, ki prispevajo k zatiranju civilne družbe, demokratične opozicije, neodvisnih medijev in novinarjev.

Z objavo imen posameznikov in pravnih oseb v uradnem listu EU-ja so sankcije tudi uradno začele veljati.

Omejevalni ukrepi EU-ja proti beloruskemu režimu zdaj veljajo za skupno 183 posameznikov in 26 pravnih oseb, za katere med drugim velja prepoved potovanj v EU in zamrznitev premoženja. Prve sankcije je sicer EU uvedel oktobra lani kot odziv na sporne predsedniške volitve avgusta pred tem in na nasilno zatiranje protestnikov, članov opozicije in novinarjev, ki je sledilo.

Minsk napoveduje protiukrepe

Belorusija se je že odzvala na nov sveženj sankcij in napovedala "ostre, nesimetrične, a sorazmerne ukrepe". Minsk je v odzivu tudi sporočil, da je Bruselj sankcije uvedel tudi za podjetja, ki niso povezana z aktualno prebežniško krizo.

Belorusko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da je "težko razumeti tako globino absurdnosti odločitve EU-ja o zadnjih sankcijah proti suvereni Belorusiji kot vsebino". Dodali so še, da so si evropski uradniki "domišljali agresijo" beloruske strani in "hinavsko zadali udarec s sankcijami".

Ministrstvo je tudi obtožilo Zahod, da "demonizira" Belorusijo, in obljubilo "stroge" povračilne ukrepe. "Breme odgovornosti je naloženo Belorusiji, medtem ko se očitno ignorirajo resnični vzroki prebežniške krize," so še zapisali v Minsku.