Glede gradnje begunskih centrov za zdaj omenjajo predvsem Maroko, Libijo, Tunizijo, Alžirijo, Egipt in Niger. Omenjalo se je tudi Albanijo, a je njen premier Edi Rama konec junija to možnost kategorično zavrnil. Kot je dejal, pomenijo takšni centri "odlaganje obupanih ljudi kot toksične odpadke, ki jih nihče ne želi".

Tudi Maroko je že dal vedeti, da ne želi nobenih sprejemnih centrov za begunce. Zunanji minister te kraljevine Naser Bourita je dejal, da Evropejci z idejo o begunskih centrih poenostavljajo ter da gre za "kontraproduktivne ukrepe". Maroko in EU sta sicer že decembra lani sklenila dogovor o migracijah, ki predvideva, da bi Maroko v štirih letih dobil 35 milijonov evrov za preprečitev, da prebežniki preko njegovega ozemlja potujejo proti Evropi.

Iz vladnih krogov so zdaj sporočili, da bo Maroko tovrstni dogovor podpisal šele, ko bodo okoliščine primerne, na strani EU-ja pa naj bi bilo, da ustvari tovrstne okoliščine.

Libija kategorično proti
V Libiji, kjer vlada kaotično stanje vse od rušenja režima dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija leta 2011 s podporo in vojaškim posredovanjem zahodnih držav, ima mednarodno priznana vlada v Tripoliju pod nadzorom le dele države. Libija je sicer glavna tranzitna država za prebežnike na njihovi poti v Evropo.

Predvsem jug države imajo pod nadzorom regionalni vojaški voditelji. Nemško zunanje ministrstvo ocenjuje, da so razmere v libijskih begunskih taboriščih podobne koncentracijskim taboriščem, vključno z usmrtitvami in posilstvi.

Libijska vlada je prejšnji teden jasno sporočila, da na lastnem ozemlju ob nobenih pogojih ne bo dovolila centrov za prebežnike. Tako se je novi italijanski skrajno desni notranji minister Matteo Salvini, ki zagovarja gradnjo begunskih centrov na afriških tleh, se je iz Tripolija, kjer je bil na svojem prvem obisku v tujini po prevzemu ministrskega položaja, v Rim vrnil praznih rok, brez tega, da bi Libija podprla njegovo idejo.

Tunizija naj bi morda privolila v dogovor
EU razmišlja tudi o zadrževanju prosilcev za azil v Tuniziji, ki velja za politično relativno stabilno severnoafriško državo. Tik pred nedavnim vrhom EU-ja je tunizijski zunanji minister Kemajes Džinaui oznanil nasprotovanje Tunizije. Kot je dejal, njegova država ni odgovorna za množični prihod prebežnikov v južno Evropo.

Tunizija tudi ni tranzitna država, saj več kot 6.000 beguncev iz Tunizije, ki jih je registrirala italijanska vlada, prihaja prav iz te države. Tunizijski borec za človekove pravice Abderuf Ajadi si predstavlja, da bi njegova država ob določenih pogojih lahko privolila v sodelovanje z EU-jem. "V luči gospodarskih težav tunizijske oblasti niso v najboljšem izhodiščnem položaju. Lahko bi privolile v kakšen dogovor, saj potrebujejo kredite," je za Deutsche Welle ocenil Ajadi.

Alžirija zagovarja vrnitev prebežnikov
Tudi alžirska vlada zavrača sprejemne centre na svojem ozemlju. Alžirski premier Ahmed Oujahja zagovarja, da bi morali begunce vračati v njihove domovine. Alžirija sicer tranzitnim beguncem pogosto zavrne vstop v državo, številne ljudi z juga Afrike, ki kljub temu pridejo v državo, pa pogosto zajamejo in jih s tovornjaki odpeljejo na jug Alžirije, kjer jih prisilijo, da se prek puščave brez hrane, vode in mobilnih telefonov podajo proti Nigru.

V aprilu naj bi bilo takih ljudi skoraj 3.000, od začetka letošnjega leta več kot 11.000. Mednarodne humanitarne organizacije zato zdaj na meji med Alžirijo in Nigrom pospešeno iščejo zavrnjene prebežnike, ki tavajo po puščavi, da bi jih odpeljale na varno.

Egipt: Problem sta lakota in brezposelnost
Sprejemne centre za begunce zavrača tudi vlada v Egiptu. Zunanji minister Samih Šukri je že decembra lani poudaril, da so jedro problema lakota, brezposelnost in nestabilnost regije. Izpostavil je tudi pomanjkanje zakonitih možnosti za migracije.

Niger ima en pogoj
Za EU bi bili begunski centri v Nigru smiselni, ker ta puščavska država velja za pomembno tranzitno državo za afriške prebežnike na poti v Evropo. Poleg tega je v Nigru še veliko tistih, ki so se vrnili ali so jih izgnale druge države. V državi je trenutno že šest centrov za več sto ljudi, ki jih financira EU, z njimi pa upravljata Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM).

Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil predsednik države Mahamadu Isufu, bo država še naprej sprejemala prebežnike, saj je v tradiciji države, da pomaga pomoči potrebnim, a je ključnega pomena, da ti ljudje v Nigru ne ostanejo dolgo. "To je edini pogoj, ki ga imamo," je dodal.