Anketa, ki so jo izvedli aprila med 27.601 vprašanim, na splošno kaže, da se državljani bolj zanimajo za Evropsko unijo (EU) in jo bolj cenijo. Narašča tudi prepričanje, da so lahko del sooblikovanja prihodnosti EU-ja, če se udeležijo volitev v Evropski parlament naslednje leto. V povprečju 60 odstotkov državljanov verjame, da je članstvo v EU-ju dobra stvar. V to verjame tudi skoraj enak delež (58 odstotkov) Slovencev, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
V prepričanju o tem, da je članstvo v EU-ja dobra stvar, so v vodstvu Luksemburžani (85 odstotkov), Irci (81 odstotkov) in Nemci (79 odstotkov). Na repu so Čehi (34 odstotkov), pred njimi pa Hrvati (36 odstotkov) in Italijani (39 odstotkov).
V Sloveniji je takega mnenja 73 odstotkov vprašanih.
Raven podpore EU-ju se je sicer zvišala v 26 od 28 državah članicah, izjemi sta Nemčija in Velika Britanija, kjer so izmerili dvoodstotni padec. Kot še kaže raziskava, se 48 odstotkov vprašanih strinja, da njihov glas v EU-ju šteje, nasprotnega mnenja jih je 46 odstotkov.
V katero smer gre unija
Dolgoročno pa so Evropejci v večji meri mnenja, da gre EU v napačno (42 odstotkov) kot pravo smer (32 odstotkov). V Sloveniji je sicer 36 odstotkov vprašanih mnenja, da gre EU v pravo, 29 odstotkov pa, da gre v napačno smer. Ko pa gre za Slovenijo, je 39 odstotkov vprašanih mnenja, da gre v napačno, 30 odstotkov pa, da gre v pravo smer.
Najbolj pozitivno naravnani so na Irskem, kjer sta več kot dve tretjini vprašanih odgovorili, da se tako njihova država (74 odstotkov) kot EU (62 odstotkov) premikata v pravo smer. Najbolj črnogledi pa so glede usmeritve svoje države in EU-ja v Grčiji, kjer jih mnenje glede napačne smeri EU-ja deli 68 odstotkov, glede lastne države pa 79 odstotkov vprašanih.
Večina vseh vprašanih v Evropi je še naprej zadovoljnih z delovanjem demokracije v svoji državi (55 odstotkov) in v EU-ju (46 odstotkov). V Sloveniji je z demokracijo v državi zadovoljnih 39 odstotkov anketiranih, z demokracijo v EU-ju pa 43 odstotkov.
Nove stranke in gibanja
Polovica anketiranih v nastanku novih strank in gibanj ne vidi neposredne grožnje demokraciji, v Sloveniji je tega mnenja 58 odstotkov ljudi. Večina Evropejcev in v enaki meri tudi Slovencev (56 odstotkov) verjame, da so takšne politične stranke gonilo sprememb – medtem ko 70 odstotkov državljanov EU-ja in Slovenije nove stranke svari, da zgolj nasprotovanje ustaljenim vzorcem "ne izboljša ničesar".
Skoraj tretjina vprašanih že pozna datum naslednjih evropskih volitev, 50 odstotkov pa se jih tudi zanima zanje. Izbor vodilnih kandidatov ("spitzenkandidaten") vidijo kot pozitiven prispevek k evropski demokraciji in ta bi k udeležbi na volitvah spodbudil skoraj polovico vprašanih. Skoraj tri četrtine državljanov si želi, da izbor vodilnih kandidatov spremljajo resne razprave o izzivih v Evropi in prihodnosti EU-ja.
Kmalu bodo evropske volitve
Za najpomembnejšo temo, ki bi se ji bilo treba posvetiti med volilno kampanjo, je skoraj polovica Evropejcev (49 odstotkov) izbrala boj proti terorizmu, sledijo pa brezposelnost mladih (48 odstotkov), migracije (45 odstotkov) ter gospodarstvo in gospodarska rast (42 odstotkov). Približno tretjino Evropejcev skrbijo podnebne spremembe in varovanje okolja (35 odstotkov), ozaveščanje o človekovih pravicah in demokraciji ter socialna zaščita državljanov EU-ja (32 odstotkov).
Slovence najbolj zanima boj proti brezposelnosti mladih (55 odstotkov), sledijo pa gospodarstvo in gospodarska rast (54 odstotkov), socialna varnost (44 odstotkov) ter zaščita potrošnikov in kakovost hrane (34 odstotkov).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje