Catherine Ashton ima petletni mandat za vodenje skupne evropske zunanje politike. Že na začetku poti jo čaka najtežja naloga, kako zadovoljiti interese članic in evropskih inštitucij. Foto: EPA
Catherine Ashton ima petletni mandat za vodenje skupne evropske zunanje politike. Že na začetku poti jo čaka najtežja naloga, kako zadovoljiti interese članic in evropskih inštitucij. Foto: EPA
Barcelona
EEAS bo spletla veleposlaniško mrežo po vsem svetu, a naj ne bi konkurirala diplomatski mreži držav članic. Foto: EPA
Samuel Žbogar
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je poudaril, da Slovenijo najbolj zanimajo države Zahodnega Balkana. Foto: EPA

Prerivanje za najpomembnejše položaje v "evropskem zunanjem ministrstvu" bi lahko po nekaterih navedbah celo zavleklo odločitev o vzpostavitvi službe, ki bi morala pod vodstvo Catherine Ashton začeti delovati že do konca aprila. Nova evropska služba naj bi bila sicer vzpostavljena postopno in naj bi bila operativna julija 2013.

Visoka zunanja predstavnica EU-ja, kot je uradni naziv Ashtonove, v Cordobi v Španiji na neuradnem zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije predstavlja svojo vizijo delovanja "zunanjega ministrstva EU-ja".

Koliko diplomatov bo imela Slovenija?
Svoje interese je predstavila tudi Slovenija, ki jo bo v Cordobi predstavljal vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar. Minister Žbogar je pred časom v Bruslju pojasnil, kje si Slovenija želi imeti svoje ljudi. "Letos se menja kar nekaj veleposlanikov oziroma šefov predstavništev in namestnikov, tudi v regiji, in mi imamo interes tudi za ta mesta," je dejal. Na vprašanje, kje konkretno, pa je odgovoril, da kjer koli na Zahodnem Balkanu.

Ashtonova bo, sodeč po osnutku njene vizije, za delovanje službe, predlagala enakopravnost pri zastopanju predstavnikov iz Evropske komisije, Sveta in nacionalnih diplomatskih služb tako glede njihovega števila kot nalog in delovnih razmer. Tako naj bi komisija, svet in nacionalne diplomatske službe prispevali po tretjino osebja, pri čemer naj bi manjše države članice, kot je na primer Slovenija, iz nacionalnih diplomatskih služb po zelo okvirnih in splošnih ocenah prispevale od tri do pet predstavnikov.

Zamisel o oblikovanju nove evropske zunanje službe je posledica spoznanja, da premiki v razmerjih moči v svetu zahtevajo nove strukture za boljšo usklajenost evropske zunanje politike in za njen večji vpliv v svetu.

Ashton: "Da nas bodo po svetu slišali"
Evropejci so leta 1900 predstavljali četrtino svetovnega prebivalstva, leta 1950 okoli 15 odstotkov, do leta 2050 pa naj bi se delež zmanjšal na sedem odstotkov. Podobno je z deležem bruto domačega proizvoda EU-ja: leta 1950 je predstavljal 28 odstotkov svetovnega BDP-ja, leta 2050 naj bi bil delež 18-odstoten.

"To pomeni, da se moramo organizirati, da nas bodo v svetu slišali. Če bomo na svetovnem odru sposobni delovati enotno, bomo lahko zaščitili naše interese, sicer pa bodo drugi odločali za nas," piše v osnutku vizije Ashtonove za delovanje evropske zunanje službe.

Glavni cilji skupne evropske politike
Nova evropska zunanja služba naj bi pomagala doseči, da bo skupna zunanja in varnostna politika EU postala realnost na terenu. Osredotočena bo na dvostranske odnose med EU-jem in tretjimi državami, zastopanje EU-ja v mednarodnih organizacijah in podporo Evropski komisiji pri spoprijemanju z zunanjimi izzivi, kakršni so energetska varnost, podnebne spremembe in revščina, še izhaja iz osnutka vizije Ashtonove.

V središču spopada mesto generalnega sekretarja
Da bi bila služba res učinkovita, je cilj vzpostaviti enotno službo z enotnim proračunom in enotno politiko glede človeških virov. Poleg Ashtonove, ki bo vodila službo, bodo ključni položaji generalnega sekretarja in njegovih namestnikov, ki naj bi jo bili sposobni nadomestiti v mnogih okoliščinah. Prav za ta mesta poteka najhujša bitka med velikimi članicami, predvsem Francijo in Nemčijo.

Švedski in britanski zunanji minister sta v pismu Catherin Ashton opozorila ne samo na nevarnosto rivalstva med državami članicami, ampak predvsem na prestižne boje med predstavniki Evropske komisije in Sveta Evrope, ki bodo v novi službi zasedali dve tretjini vseh mest. "Zavedava se, da je medinstitucionalno rivalstvo močno ukoreninjeno. Najtežji vidik razvoja EEAS-a bo tako morda prav oblikovanje nove kulture," sta poudarila Carl Bildt in David Miliband.