V Frankfurtu preigravajo idejo o skupni slabi banki za evrsko območje, kjer bi se skladiščili dolgovi, ki jih zaradi koronakrize upniki ne bi bili zmožni poplačati. Foto: Reuters
V Frankfurtu preigravajo idejo o skupni slabi banki za evrsko območje, kjer bi se skladiščili dolgovi, ki jih zaradi koronakrize upniki ne bi bili zmožni poplačati. Foto: Reuters

Načrt ECB-ja je namenjen zaščiti komercialnih bank pred sekundarnimi izpadi zaradi krize, če bo naraščajoča brezposelnost zmanjšala dolžnikom dohodke, ki so potrebni za normalno vračilo posojil.

Šircelj: Slovenija si lahko obeta približno pet milijard evrov

Reutersu je eden izmed seznanjenih z načrtom potrdil, da je ECB ustanovil delovno skupino, ki proučuje zamisel o slabi banki, kjer bi se skladiščili neplačani evrski dolgovi. Delovna skupina je v zadnjih tednih dodatno pospešila načrtovanje.

ECB brez uradnega komentarja
Evropska banka na povpraševanje Reutersa ni želela komentirati ali odgovoriti na vprašanje, ali res pripravlja slabo banko. Ljudje, seznanjeni z načrti ECB-ja, so povedali, da bi lahko pandemija covida-19 močno stisnila posojilodajalce vse do bilijona evrov.

Pred dvema letoma je bila v v Frankfurtu že preigrana in po razpravi ovržena ideja o skupni slabi banki za evrsko območje. A pod novo predsednico Christine Lagarde v zadnjih tednih potekajo posvetovanja z bankami in vodstva Evropske unije o potencialni uvedbi tovrstne slabe banke.

Nemčija tradicionalno proti skupni skrbi za dolgove
Projekt slabe banke za evrsko območje je nemogoče izvesti brez blagoslova največjega posamičnega gospodarstva – Nemčije. Uradni Berlin že dolgo nasprotuje raznovrstnim shemam, po katerih bi evrsko območje sprejelo skupno odgovornost za dolgove v drugih državah.

ECB je pred dvema letoma isto idejo po razpravi že zavrgel, a zdaj so jo pod novo predsednico Christine Lagarde v času pandemije očitno oživili. Foto: Reuters
ECB je pred dvema letoma isto idejo po razpravi že zavrgel, a zdaj so jo pod novo predsednico Christine Lagarde v času pandemije očitno oživili. Foto: Reuters

Nemško stališče so spremenili šele izbruh pandemije in njene posledice, saj sta zaradi onbsežne ustavitve normalnega gospodarskega življenja celotno evrsko območje in EU zapadla v gospodarsko krizo. Vlada dolgoletne nemške kanclerke Angele Merkel se je tako strinjala z ustanovitvijo sklada za obnovo po koronavirusu, v okviru katerega bo omogočeno skupno zadolževanje.

Banka bi izdajala obveznice
Po enem izmed načrtov v Frankfurtu bi bil porok za slabo banko Evropski mehanizem za stabilnost. Slaba banka evrskega območja bi nato izdala obveznice, ki bi jih komercialne banke kupovale v zameno za portfelje neplačanih posojil, s čimer bi nevtraliziral virusni šok za evropske posojilodajalce. Potem bi banke lahko vložile te obveznice pri ECB-ju kot zavarovanje za financiranje centralnih bank, ECB bi pozval večje poslovne banke, da podprejo shemo.

Države Evropske unije so sicer v tem trenutku osredinjene na izvedbo načrta, po katerem bodo gospodarstvu za pomoč po pandemiji namenili 750 milijard evrov. Načrt ECB-ja o slabi banki naj bi na vrsto za razpravo med guvernerji nacionalnih centralnih bank in finančnih ministrov evrskega območja prišel na vrstu pozneje v letu.

"Mnoge slabe banke so prinesle dobiček"
Vrhovni bančni nadzornik ECB-ja Andrea Enria je že podprl idejo o slabi banki, a hkrati poudaril, da je za njeno ustanovitev vseeno prezgodaj, saj še ni jasno, kakšne bodo zares posledice pandemijske krize na gospodarstvo.

"Zelo podpiram družbe za upravljanje premoženja, mislim, da so koristne," je dejal Enria v torek novinarjem in omenil primera slabe banke v Španiji in na Irskem po svetovni finančni krizi. "Mnoge od teh shem so na koncu prinesle dobiček."

Predsednik nadzornega sveta Evropske centralne banke Andrea Enria je podprl samo idejo, a da je še prezgodaj, da bi slabo banko tudi ustanovili, še preden bi bil znan obseg dejanske krize. Foto: AP
Predsednik nadzornega sveta Evropske centralne banke Andrea Enria je podprl samo idejo, a da je še prezgodaj, da bi slabo banko tudi ustanovili, še preden bi bil znan obseg dejanske krize. Foto: AP

Enria je v torkovem pogovoru z mediji dejal, da ECB proučuje, kako bi se banke lahko spoprijele, če se bo kriza še poglobila. Italijanski ekonomist je navedel, da imajo banke več kot 600 milijard evrov kapitala, in to bo verjetno dovolj, če ne bo prišlo do drugega vala okužb, ki bi bil hujši kot prvi.

Hitrejše odločanje kot leta 2008?
Kljub kriznemu premisleku v Berlinu se pričakuje, da bi ideja o skupni evropski slabi banki naletela na ostro politično nasprotovanje v Nemčiji. Markus Ferber, nemški poslanec v Evropskem parlamentu in član vladajočega CSD-ja/CSU-ja, je za Reuters poudaril, da Berlin še vedno nasprotuje takšnim vzajemnim jamstvom. "Prvi korak bi lahko bile nacionalne slabe banke."

Italijanski poslanec Salvinijeve Lige Marco Zanni je kritičen do preveč zapletenih in prepočasnih postopko v EU-ju. "Izkušnje prejšnje krize pravijo, da skupne evropske rešitve prihajajo prepozno. Ko se spopadate s krizo, morate ukrepati v dneh ali tednih, ne pa v mesecih ali letih." Banke v Italiji in Grčiji namreč še niso povsem okrevale po finančni krizi leta 2008.

Deloitte: Evropska slaba banka bi pomagala
Evropska komisija
je potrdila, da je opisala, kako bi lahko shema slabe banke delovala, a da "formalnega dela" še ni bilo. "Evropske banke se že pripravljajo na nov val slabih terjatev," je dejal Andrew Orr iz računovodskega podjetja Deloitte in dodal: "Evropska slaba banka bi pomagala. Za same dolgove se nič ne spremeni, dolgovi bi morali še vedno reprogramirati, denar pa bi bilo treba vrniti."