Med najbolj spornimi projekti, ki so bili sofininacirani iz evropskih sredstev, so po navedbah Dela gradnja mariborske medicinske fakultete (na fotografiji) in mokronoško-trebelnega širokopasovnega interneta ter železniška proga Pragersko-Hodoš. Foto: BoBo
Med najbolj spornimi projekti, ki so bili sofininacirani iz evropskih sredstev, so po navedbah Dela gradnja mariborske medicinske fakultete (na fotografiji) in mokronoško-trebelnega širokopasovnega interneta ter železniška proga Pragersko-Hodoš. Foto: BoBo

Evropska komisija (EK) kljub slovenskim pojasnilom po poročanju Dela ugotavlja resne pomanjkljivosti pri upravljanju in sistemih nadzora v programih okoljske in prometne infrastrukture. Sloveniji je naložila, da te po mnenju Komisije resne pomanjkljivosti odpravi v dveh mesecih ali pa bo ta zamrznila vsa nadaljnja izplačila za sporne programe, sofinancirane z evropskimi sredstvi.

Večinoma gre za programe oziroma prednostne naloge posodabljanja in gradnje cestne, železniške in pomorske infrastrukture ter okoljske programe, ki zagotavljajo pitno vodo in gradnjo čistilnih naprav.

Za EK je med najbolj spornimi t. i. inženirska diskriminatornost oz. določba v nekaterih razpisnih pogojih, da so lahko izvajalci in nadzorniki projektov samo osebe, ki so registrirane pri slovenski inženirski zbornici. To je po mnenju EK-ja huda kršitev evropskih pravil, slovenski nadzorni organi, kot je Državna revizijska komisija, pa je sploh niso zaznali.

Na začetku marca je zaradi nepravilnosti Komisija zamrznila vsa povračila v slovenski proračun. Potem ko je Slovenija junija in julija v Bruselj poslala določena pojasnila, je generalni direktor direktorata za regionalno in mestno politiko sredi avgusta sprostil slabih 183 milijonov evrov povračil.

Zdaj pa je v ostrem pismu vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko ponovno zagrozil, da bodo sredstva lahko ostala zamrznjena, ker iz končnega poročila za leto 2013 ter pojasnil slovenske strani in drugih dokumentov še vedno ugotavlja resne pomanjkljivosti pri upravljanju in sistemih nadzora okoljskih programov in programov prometne infrastrukture.

Od Slovenija med drugim zahteva, da mora vse, ki so prejeli evropska sredstva na podlagi spornih razpisov, obvestiti, da bodo morali del denarja vrniti. Sloveniji pa, če ne bo vzpostavila ustreznega sistema nadzora, ki bo opozoril na nepravilnosti, grozi z zamrznitvijo skoraj 530 milijonov evrov, še navaja Delo.