Evropska unija nudi pomoč državam članicam, ki so v begunski krizi najbolj izpostavljene. Foto: Reuters
Evropska unija nudi pomoč državam članicam, ki so v begunski krizi najbolj izpostavljene. Foto: Reuters
Prebežniki
V Evropo v zadnjih tednih vsak dan pride več tisoč prebežnikov. Foto: Reuters

Nekateri mehanizmi so utečeni in pogosto uporabljeni, do drugih pa so, zaradi pomislekov o poseganju v nacionalno suverenost, države članice zadržane. Med že preizkušenimi oblikami pomoči državi je tako sprožitev evropskega mehanizma civilne zaščite, ko lahko država preko Bruseljskega centra druge članice zaprosi za nujno pomoč, na primer za oskrbo beguncev.

Izpostavljenim članicam, kot je bila Francija po dogodkih v Calaisu, je Evropska komisija namenila nujno finančno pomoč iz skladov za azil in notranjo varnost. Pogoj je, da ima država potrjen program in določen organ upravljanja, kar je na primer zavleklo pomoč Grčiji.

Sloveniji je do leta 2020 iz varnostnega sklada na voljo do 15 milijonov evrov, iz sklada za azil, migracije in integracijo pa 31 milijonov evrov.

Frontex ima Enote za hitro posredovanje na mejah
Bolj občutljivi so mehanizmi pomoči pri varovanju meje in izvajanju azilne politike. Mejna agencija Frontex že predvideva Enote za hitro posredovanje na mejah. "S tem mehanizmom za omejeno obdobje zagotovimo hitro operativno pomoč članici, ki je v kriznih razmerah zaradi izjemnega pritiska na zunanjo mejo oziroma velikega števila nezakonitih vstopov državljanov tretjih držav," je pojasnila Mina Andreeva z Evropske komisije. Na podlagi izrecne prošnje države Frontex pošlje svoje agente v pomoč državnim mejnim organom. Grčija je že nekaj časa pod pritiskom drugih članic, naj sproži ta mehanizem na meji s Turčijo, kot je to storila leta 2010.

Še bolj pa so države zadržane pri vzpostavljanju tako imenovanih "hotspot ekip", ki bi - najprej Italiji in Grčiji - pomagale pri obravnavi beguncev. "Gre za predstavnike štirih agencij, ki na terenu, na primer na štirih sicilijanskih plažah, pomagajo italijanskim organom pri identifikaciji, registraciji, odvzemanju prstnih odtisov, vlogah za azil, Europol in Eurojust pa tudi pri varnostnem preverjanju beguncev," je pojasnila predstavnica Evropske komisije Natasha Bertaud. Postavljanje in upravljanje sprejemnih in begunskih centrov pa ostaja v pristojnosti držav članic.

Erika Štular, Radio Slovenija