Na vrhu, ki bo potekal še v petek, so se voditeljem članic EU-ja, med njimi slovenski premierki Alenki Bratušek, pridružili tudi voditelji petih nekdanjih sovjetskih republik - Ukrajine, Armenije, Azerbajdžana, Gruzije in Moldavije. A le Moldavija in Gruzija bosta parafirali načrtovan pridružitveni sporazum z EU-jem, medtem ko so si preostale zaradi pritiska Rusije premislile.

Ukrajinci razburkali ozračje v Vilni
Tik pred zdajci se je za to, da podpis sporazuma zamrzne, odločila tudi Ukrajina, kar je nato v državi sprožilo množične proteste. A predstavniki članic EU-ja ostajajo pri zahtevah, da mora Ukrajina izpolniti zahteve - predvsem v povezavi s primerom Timošenkove, ki je ne spustijo na zdravljenje v tujino. To je ob prihodu v Vilno zelo jasno izpostavil tudi luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Vendar EU še dopušča možnost, da ukrajinski predsednik Viktor Janukovič v Vilni do konca vrha Vzhodnega partnerstva podpiše sporazum, čeprav je za to malo realnih možnosti. Tovrstni dvom je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Vendar pa vrata ostajajo odprta," je dejala Merklova ob začetku delovne večerje.

"Potrebujemo Evropo"
Podpredsednik ukrajinske vlade Sergej Arbusov je ob prihodu na vrh v Vilni znova poudaril, da s tem, ko Ukrajina zdaj ne bo podpisala omenjenega sporazuma, ne bo spremembe proevropske usmeritve njegove države. "Ukrajina Evropo potrebuje," je poudaril Arbusov.

V Vilno so pripotovali tudi številni ukrajinski opozicijski voditelji, med njimi tudi nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko, ki je takoj močno napadel politiko ukrajinskega predsednika. "Janukovič se boji evropskih standardov, saj bi ga to omejevalo, da bi še naprej plenil po državi," je bil oster Kličko.

Moldavci navdušeni, Lukašenka seveda ni
Ob parafiranju pridružitvenih sporazumov z Gruzijo in Moldavijo v petek je predvidena tudi slovesnost. EU je pred kratkim Moldavijo za napredek v demokratičnem razvoju nagradil tudi z liberalizacijo vizumskega režima. Moldavski premier Iurie Leanca je zato danes v Vilni tudi zagotovil, da je njegova država "stoodstotno za sporazum".

Zaradi pritiska Rusije si je že septembra premislila tudi Armenija, ki je napovedala, da jo bolj zanima pridružitev ruski carinski uniji. Azerbajdžan je prav tako zadržan, odnos Unije z Belorusijo pa zaradi diktature trenutno temelji na sankcijah. Prav tako v Vilni od voditeljev šesterice nekdanjih sovjetskih republik ni beloruskega diktatorja Aleksandra Lukašenka.

Protiutež Sredozemski uniji
Vzhodno partnerstvo je zaživelo 7. maja 2009 na vrhu v Pragi. Namen tega partnerstva, ki je protiutež Sredozemski uniji, torej partnerstvu z južno soseščino, je bil okrepitev sodelovanja med EU-jem in partnericami ter med partnericami samimi, s čimer naj bi krepili tudi stabilnost v regiji.