"To je preboj - banke bo v določenih okoliščinah mogoče neposredno dokapitalizirati," je dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in izrazil željo, da bi bila ta možnost na voljo do konca leta.
Razlike med Nemčijo na eni strani in blokom držav pod vodstvom Francije na drugi glede ukrepov za končno rešitev evrske krize se zdijo nepremostljive. Bo še en usodni vrh evropskih voditeljev minil v znamenju razprtij, brez večjega napredka? Sta bančna in fiskalna unija res edini možni poti za rešitev skupne valute? In kakšni bi še lahko bili razvojni modeli Evropske unije? O vsem tem, pa tudi o usodi Grčije in Španije, v Studiu ob 17h.
Voditelji držav članic evrskega območja so se tudi dogovorili, da bodo lahko države, ki bodo izpolnjevale svoje proračunske in reformne obveznosti, uporabljale evropske reševalne sklade, ne da bi se jim bilo treba vključiti v program, ki bi od njih zahteval varčevalne ukrepe in reforme, kar so morale storiti Grčija, Irska in Portugalska.
Tako so voditelji uslišali Španijo in Italijo, ki sta zahtevali takojšnje kratkoročne ukrepe za rešitev svojih težav na finančnih trgih, saj se cena njunega zadolževanja vse bolj pridružuje nevzdržni ravni.
"Potrjujemo, da je nujno presekati začarani krog med bankami in državami," so voditelji evrskega območja zapisali v izjavi, ki so jo sprejeli ob koncu srečanja.
Neposredna dokapitalizacija iz stalnega mehanizma za stabilnost (ESM) bo sicer mogoča pod določenimi pogoji, ki bodo vključevali skladnost z evropskimi pravili o državnih pomočeh.
Evropski voditelji so na četrtkovem srečanju načelno podprli vizijo prihodnje ureditve ekonomske in monetarne unije - bančna unija, fiskalna unija ter krepitev ekonomske in politične unije. Naslednji korak je opredelitev podrobnega časovnega načrta za izvedbo tega dolgoročnega projekta. "Dogovorili smo se o postopku, kako naprej," je dejal Van Rompuy. Prvo poročilo o podrobnostih glede uresničitve te vizije bodo predstavili oktobra.
Dogovor o skupnem patentu
Vrh EU je tudi potrdil kompromis, ki po desetletjih pogajanj odpira vrata skupnemu evropskemu patentu. Zadnje odprto vprašanje je bilo sedež osrednjega patentnega sodišča. Del sodišča bo v Parizu, specializirana oddelka pa v Londonu in Münchnu. Del sistema patentne ureditve, sedež arbitražnega organa, bo tudi v Sloveniji.
Premier Janez Janša je izpostavil, da se je na dogovor o patentu čakalo zelo dolgo, da je bil dosežen v zadnjih minutah in da je "izjemno pomemben". "Evropa s tem stopa velik korak k večji globalni konkurenčnosti, kar se bo dolgoročno pozitivno odrazilo tudi na rasti," je poudaril.
Vprašanje, kje bo sedež osrednjega sodišča, za katerega so se potegovale Nemčija, Francija in Italija, je bilo odprto od decembra lani, ko je bil dosežen načelni dogovor o glavnih elementih dosjeja, ki vključuje uvedbo enotnega varstva, režim prevajanja in oblikovanje enotnega sodnega sistema.
Voditelji so potrdili kompromisni dogovor, da bo sedež osrednjega oddelka sodišča prve stopnje patentnega sodišča v Parizu, kjer bo tudi sedež predsednika sodišča prve stopnje. Prvi predsednik bo Francoz.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje