Očitno demokracija vseeno deluje - ogorčeni protesti so prepričali veliko večino evropskih poslancev, da so zavrnili sprejetje Acte. Foto: Reuters
Očitno demokracija vseeno deluje - ogorčeni protesti so prepričali veliko večino evropskih poslancev, da so zavrnili sprejetje Acte. Foto: Reuters
Evropski parlament v Strasbourgu
Evropski parlament je zavrnil argumentacijo Evropske komisije, ki je branila sporazum, za katerega se je bolj ali manj tajno pogajala več let. Foto: EPA

Izid glasovanja o Acti je več kot zgovoren: 478 proti in le 39 za, 146 evroposlancev pa se je glasovanja vzdržalo.

Zavrnitev Acte je parlamentarcem predlagalo vseh pet parlamentarnih odborov, ki pokrivajo področja sporazuma.

Odziv slovenskih evroposlank

Mojca Kleva (SD/S&D):
"Glavna napaka sporazuma je vseskozi bila v tem, da je želel v isti sapi urejati zakonodajo glede ponarejanja izdelkov ter glede izvrševanja avtorskih pravic v digitalnem okolju. Kot predstavnica evropskih državljanov in državljank se zavedam, da je ponarejanje resen problem v Evropi in da se moramo hitro in učinkovito spopasti z njim. Sporazum Acta je sicer opozoril na prave težave, vendar je na le-te podal napačne odgovore. Poleg tega je sporazum Acta pod pretvezo zaščite pravic intelektualne lastnine ogrožal tudi državljanske svoboščine in svobodo interneta."
Romana Jordan (SDS/EPP):
"Pozivi za zavrnitev sporazuma Acta so predvsem utemeljeni na strahu, da bo le-ta kršil človekove pravice in v tej smeri zahteval spremembo obstoječe evropske zakonodaje. To je pomembno strokovno in ne politično vprašanje. Zato lahko po mojem mnenju nanj ustrezno odgovori le nesporna strokovna avtoriteta, to je Sodišče EU-ja. Žal mi je, da Evropski parlament s svojo odločitvijo ni počakal na odločitev sodišča, temveč je sporazum Acta zavrnil tako, da je izrazil popolno nezaupanje komisarju De Guchtu (ALDE) in razvrednotil pomen Sodišča EU-ja. Tako bomo še naprej brez instrumenta, ki bi omogočil prvi korak k mednarodnemu varstvu pravic intelektualne lastnine. Še naprej bomo izgubljali vsaj 8 milijard evrov letno, verjetno pa bo izguba vsako leto večja. To pomeni izgubo konkretnih delovnih mest, ki jih trenutno v Evropi še kako primanjkuje."

Že na razpravi jasno, da bo Acta padla
Da se spornemu sporazumu v Strasbourgu napoveduje odločen "ne", je pokazala tudi torkova živahna razprava, v kateri je prevladovalo mnenje, da je treba sporazum zavrniti. Po mnenju številnih poslancev Acta krši svobodo izražanja, je v nasprotju z demokratičnimi načeli in ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu ter združuje intelektualno in fizično blago. Kritični so tudi do tega, da se sporazumu niso pridružile države, ki so glavni vir ponarejenega blaga.

Acta tudi pod lupo sodišča EU-ja
Poslanci Evropske ljudske stranke so večinoma želeli prestaviti glasovanje, ker so hoteli počakati na odločitev Sodišča EU-ja, na koncu pa se je lep del največje poslanske skupine odločil za vzdržanje od glasovanja. V presojo sodišču je po odločnem nasprotovanju javnosti Acto dala ena od podpisnic sporazuma, Evropska komisija. Sodišče naj bi presodilo, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov in pravice intelektualne lastnine.

Evropska komisija je sicer vseskozi vztrajno branila sporazum, ki ga je dosegla z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo ter podpisala konec januarja v Tokiu. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo.