Poziv je pričakovan in vse bolj očitno je, da sporni mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju preizkušnje v parlamentu ne bo preživel. Konec maja so Acto že zavrnili trije odbori Evropskega parlamenta. Njihova stališča niso bila zavezujoča, so bila pa jasen znak, kakšna usoda čaka sporazum v parlamentu. To je danes potrdil glavni odbor za Acto, odbor za mednarodno trgovino Inta. Za zavrnitev Acte je glasovalo 19 članov, proti pa 12, vzdržanih ni bilo.

Poročevalec za ta dosje, David Martin, ki prihaja iz vrst evropskih socialistov, je poudaril, da je Acto obravnavalo šest odborov parlamenta in niti eden ni predlagal potrditve sporazuma. Edino vprašanje je bilo, ali počakati na mnenje Sodišča EU-ja ali sporazum zavrniti, in prevladalo je mnenje, da gre za politično, ne pravno vprašanje, zato nima smisla čakati na odločitev sodišča, je pojasnil.

"Jabolka in hruške"
Za to, da se pred končno odločitvijo počaka na mnenje Sodišča EU-ja, so se zavzemali predvsem v največji politični skupini parlamenta, desnosredinski Evropski ljudski stranki. Že aprilska razprava krovnega odbora je pokazala, da v parlamentu prevladujejo tisti, ki želijo Acto "ubiti". Poročevalec Martin je takrat predlagal zavrnitev Acte, rekoč da Acta ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu. Kritiziral je tudi to, da je sporazum preveč ohlapen in da so v njem "zmešana jabolka in hruške", intelektualno in fizično blago, ki nista primerljiva.

Poročevalec sporazumu očita tudi, da se mu niso pridružile države, ki so glavni izvor ponarejenega blaga, predvsem Kitajska. Ob tem poudarja, da vodi prava pot do učinkovitega svetovnega sporazuma skozi Svetovno trgovinsko organizacijo. Evropska komisija sicer vztrajno brani sporazum, ki ga je izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo.

Val protestov
Acta po njenih navedbah ne bo cenzurirala interneta in nadzorovala zasebnih elektronskih sporočil ter sploh ne bo imela nikakršnih posledic za EU, saj v ničemer ne spreminja njene zakonodaje, temveč izvaža evropska pravila v tretje države.

Evropska komisija in 22 članic EU-ja so sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. Po podpisu se je sprožil proces ratifikacije pa tudi val protestov - 2,5 milijona ljudi z vsega sveta je podpisalo peticijo proti Acti. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo.

Pod točo kritik se je Evropska komisija odločila, naj Sodišče EU-ja presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma. Komisija zato parlament vztrajno poziva, naj pred končno odločitvijo počaka na mnenje sodišča.

Če bo parlament Acto zavrnil tudi na plenarnem zasedanju, je teoretično možno, da bi se Unija odločila za nova pogajanja o sporazumu, vendar pa je vprašanje, kako bi se na to odzvalo deset tretjih držav, s katerimi se je Unija o sporazumu že dogovorila.