Za resolucijo je glasovalo 465 evropskih poslancev – tudi šest slovenskih –, 150 jih je bilo proti, 67 vzdržanih.

Evropski poslanci so bili kritični predvsem do večletnega finančnega načrta, ki ga ne nameravajo podpreti. Na fotografiji nemška evropska poslanka Henrike Hahn. Foto: Reuters
Evropski poslanci so bili kritični predvsem do večletnega finančnega načrta, ki ga ne nameravajo podpreti. Na fotografiji nemška evropska poslanka Henrike Hahn. Foto: Reuters

Voditelji držav EU-ja so v torek, na peti dan pogajanj, sklenili dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje proračun Unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. V tem je 390 milijard predvidenih za nepovratna sredstva, 360 pa za posojila.

Evropski poslanci v resoluciji menijo, da je delež nepovratnih sredstev prenizek. Kritični so bili do rezov na področjih zdravstva, raziskav in digitalizacije. Poudarili so tudi pomen vladavine prava in vzpostavitve lastnih virov sredstev.

Voditelji EU-ja složni: zgodovinski dogovor bo spremenil obraz Evrope

Sklad za okrevanje so označili za zgodovinski korak, a opozorili, da so zaradi predvidenega manjšega obsega financiranja ogrožene dolgoročne prednostne naloge Unije, kot sta zeleni dogovor in digitalna agenda.

Kljub temu je prevladalo zavedanje, da je treba čim hitreje doseči končni politični dogovor o prihodnjem sedemletnem proračunu Unije in o skladu za obnovo, je iz Bruslja poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič.

Pripombe evropskih poslancev na sveženj za okrevanje Evrope

Zahtevane spremembe finančnega načrta za 2021–2017

Več nestrinjanja so izrazili s finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, pri katerem se ne strinjajo z rezi v programe, usmerjene v prihodnost, saj menijo, da bodo spodkopali temelje okrevanja po pandemiji.

Pomembnim programom Unije za varstvo podnebja, digitalno tranzicijo, zdravje, mlade, kulturo in upravljanje meja namreč prihodnje leto grozi takojšnje zmanjšanje sredstev glede na letos. Leta 2024 pa bi bil Evropski proračun nižji od letošnjega, kar bi po mnenju parlamenta ogrozilo zaveze in prednostne naloge Unije.

Evropski parlament je v resoluciji izpostavil, da ne sprejema večletnega proračuna unije v obliki, o kateri so se dogovorili voditelji na vrhu ter ga ne bodo potrdili. Večletnega proračuna ne bodo podprli, dokler parlament v pogajanjih s Svetom EU-ja ne bo dosegel dogovora.

Tega naj bi sicer dosegli najkasneje do konca oktobra, da ne bi ogrozili nemotenega začetka izvajanja novih programov s 1. januarjem 2021.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David-Maria Sassoli na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Foto: Reuters
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David-Maria Sassoli na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Foto: Reuters

Med razpravo številne kritike finančnih rezov

Vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber meni, da dogovor glede prihodnjega večletnega proračuna, ki je skupaj s skladom za okrevanje del 1824 milijard vrednega svežnja za obnovo Evrope, ni dovolj usmerjen v prihodnost. Dodal je, da obžalujejo reze v zdravstvo, inovacije in sredstva, namenjena evropski soseščini. Poudaril je, da bi morali s temi sredstvi financirati evropske projekte, ne pa nacionalnih.

Dogovor preveč upošteval nacionalne programe

Janša: Za Slovenijo 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev

Z njim se je strinjal vodja politične skupine liberalcev (Renew) Dacian Ciolos, ki je dejal, da so se voditelji na vrhu osredotočili na nacionalne programe, namesto na evropske. "Evropski dolg nima smisla, če ne financiramo evropskih programov," je poudaril. Ob tem je izrazil nasprotovanje znižanju sredstev za digitalizacijo, mlade, raziskave in zdravstvo.

Da ne bodo privolili v krčenje sredstev za programe na področjih raziskav, mladih in zdravstva, je poudarila tudi vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez. V pogajanjih o svežnju se bodo zavzemali za povečanje teh sredstev, je napovedala.

To je napovedal tudi Philippe Lamberts iz vrst Zelenih. Opozoril je, da so v času, ko se svet boji drugega vala pandemije covida-19, znižali sredstva za raziskave in javno zdravje.
Da ni kredibilno, da se varčuje v zdravstvu in skladu za pravičen prehod, je poudaril tudi Martin Schirdewan iz Evropske levice (GUE/NGL).

O evropskem proračunu zdaj še evropski poslanci

Brez spoštovanja vladavine prava ni denarja

Več poslancev je v razpravi poudarilo pomen povezave evropskih sredstev in vladavine prava, odločitev, o kateri so voditelji držav članic dejansko preložili.

Manfred Weber iz EPP-ja se je zavzel za jasen načrt za vzpostavitev te povezave. "Ni denarja brez spoštovanja vladavine prava," je poudaril. Tudi vodja politične skupine S&D Garcia Perez je poudarila, da države, ki ne spoštujejo vladavine prava, ne smejo prejeti "niti evra". Ciolos (Renew) pa je poudaril, da njegova politična skupina ne bo podprla svežnja, če ne bo jasne povezave med vladavino prava in evropskimi sredstvi.

Je pred vrati Evropska država?

Predstavnika S&D in liberalcev sta se zavzela tudi za vzpostavitev lastnih virov sredstev EU-ja. K temu sta pozvala tudi predstavnika levice Schirdewan in Zelenih Lamberts.

Nicolas Bay iz skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) pa je menil, da bi bila vzpostavitev lastnih virov prvi korak k evropski državi. Institucijam EU-ja je očital, da želijo s skladom za okrevanje doseči zgolj to, da bi ljudje pozabili napake, ki jih je Unija naredila ob začetku krize.