Vrh EU-ja je peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju le dosegel dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Države bodo morale dolg vrniti do leta 2058, in sicer z začasnim dvigom praga lastnih virov. Foto: Reuters
Vrh EU-ja je peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju le dosegel dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Države bodo morale dolg vrniti do leta 2058, in sicer z začasnim dvigom praga lastnih virov. Foto: Reuters

"Iz Bruslja danes zjutraj prihajajo odlične novice. To je odličen kompromis za vse," je ocenila Romana Tomc (EPP/SDS). 10,5 milijarde evrov, kolikor bo dobila Slovenija, je veliko več od pričakovanega. "Čestitke Janezu Janši za vzdržljivost, modrost, pogum in dobro izpeljana pogajanja. Izkupiček je najboljši doslej," je dodala na Twitterju. Slovenski pogajalski ekipi pod vodstvom premierja je na tem družbenem omrežju čestital tudi evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS). To, da so Sloveniji izpogajali 10,5 milijarde evrov, je označil za odličen uspeh.

Janša: Za Slovenijo 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev

"Zgodovinski dogovor evropskih voditeljev," je pozdravila tudi Tanja Fajon (S&D/SD), saj omogoča nujno okrevanje Evrope po pandemiji. Obžaluje pa, da voditelji tudi zaradi blokade Madžarske in Poljske ter podpore zaveznic, tudi Slovenije, niso dosegli soglasja, da bi v prihodnje črpanje evropskih sredstev neposredno pogojevali s spoštovanjem vladavine prava in z zavezanostjo skupnim evropskim vrednotam. "Bojim se, da to lahko vodi v razkroj temeljev Unije," je poudarila. Dogovor je po njenem mnenju dober za Slovenijo, a žal ostaja tudi grenak priokus, saj bo manj sredstev za doseganje podnebnih ciljev, znanost, raziskave in inovacije ter zdravstvo.

Odzivi na zgodovinski dogovor


Ljudmila Novak
(EPP/NSi) je izrazila zadovoljstvo, da se je meja predvidenega denarja za Slovenijo povišala na 10,5 milijarde evrov. A je ob tem nujno poudariti, da tega denarja ne bo, če vladi ne bo uspelo pripraviti konkretnih projektov ali programov, ki bodo ta izplačila upravičila, je opozorila. Novakova je tudi zadovoljna, da je Evropskemu svetu "kljub pritiskom Poljske in Madžarske" uspelo v dogovor zapisati tudi točko o vladavini prava kot temeljni vrednoti EU-ja. "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin," je poudarila.

Mrak: Dogovor dober za Slovenijo, zgodovinski za Evropsko unijo

"Najbolj podhranjenim področjem odvzeli relativno največ denarja"

Milan Brglez (S&D/SD) pa je sporočil, da dogovor sprejema z mešanimi občutki. "Po eni strani je začrtana smer prava, na drugi strani so prav najbolj podhranjenim področjem (okolju, zdravju in raziskavam in razvoju) odvzeli relativno največ denarja. Je pa dogovor dokaz, da se države članice EU-ja lahko dogovorijo tudi v težkih časih," so sporočili iz njegove pisarne.
Z vidika Slovenije bi si želel več nepovratnih sredstev, a rez vanje na EU-ravni se je odrazil tudi pri nas, je poudaril. "Predsednik vlade je za Slovenijo izpogajal relativno dobro pozicijo, zdaj je na vladi, da zasnuje smele programe za uporabo pridobljenih sredstev," je še poudaril Brglez.

Tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) sta ocenila, da bo za Slovenijo zdaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, sta poudarila. Dogovor sta pozdravila, a ne toliko zaradi njegove vsebine kot zaradi okoliščin, ki od EU-ja zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem mogočem času in s tem začne proces spoprijemanja s posledicami krize zaradi covida-19. Tudi onadva sta opozorila na bistveno zmanjšanje programov za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.

Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU. Kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo, sta sporočila Grošelj in Joveva.

Trda pogajanja o evropskem skladu za okrevanje in večletnem proračunu
Voditelji EU-ja složni: zgodovinski dogovor bo spremenil obraz Evrope

Zadovoljstvo v koaliciji

Premier Janez Janša je po koncu maratonskih pogajanj v Bruslju dejal, da Slovenija z vrha EU-ja odhaja zadovoljna. Iz celotnega svežnja lahko po njegovih besedah računa na 10,5 milijarde evrov, ob tem pa ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna. Dogovor je na Twitterju pozdravil tudi prvak SMC-ja in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je zapisal, gre za pomemben mejnik za prihodnost EU-ja. "Nov finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja," je dodal.

Predsednica DeSUS-a in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je omenila predvsem "bistveno izboljšanje" predloga Evropske komisije glede sredstev za razvoj podeželja, ki je po njenih besedah uspelo Sloveniji. V okviru skupne kmetijske politike naj bi Slovenija tako v naslednjem finančnem obdobju prejela 1,6 milijarde evrov, je zapisala na Facebooku. "Sloveniji je uspelo zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju. Uspelo ji je tudi bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja in pridobiti posebno alokacijo v vrednosti 50 milijonov evrov," je dodala. Spomnila je, da si je Slovenija izpogajala še 5,7 milijarde evrov iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih, pri čemer je 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, 2,9 milijarde evrov pa naj bi Slovenija v prihodnjih sedmih letih prejela v okviru svoje nacionalne ovojnice na področju kohezijske politike.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je na Twitterju zapisal, da dogovor odraža kompromis, dober za nadaljnje delo tudi na njihovem ministrstvu. "To za nas pomeni, da smo korak bližje vsem prepotrebnim investicijam, zlasti odpravi 15-letnih zaostankov pri gradnji domov za starejše občane. Pripravljamo še bolj odziven trg dela in varujemo socialni dialog," je dodal.

V koalicijski stranki NSi so zapisali, da dogovor vidijo kot velik dosežek vlade. "Slovenija lahko namreč v prihodnjih sedmih letih računa na 10,5 milijarde evrov, od tega kar na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ki jih potrebuje za soočanje s posledicami pandemije, za razvoj podeželja in za izzive, ki jih prinaša digitalizacija," so poudarili. Dogovor za Slovenijo po njihovih besedah pomeni rekorden izkupiček, ki vliva optimizem za prihodnost. "Kot zelo spodbudno stvar pa vidimo tudi dejstvo, da se zunanjepolitična teža Slovenije zvišuje," so dodali.

SD: "Premik naprej, a ne k zeleni, pravični in inovativni Evropi"

V opozicijskem SD-ju so dogovor medtem označili kot "premik naprej, a daleč od tega, kar bi EU nujno potreboval". Kot so zapisali v sporočilu za javnost, nekateri elementi dogovora, predvsem zmanjšanje sredstev za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod ter za zdravstvo, namreč ne zagotavljajo tistega razvojnega premika k zeleni, pravični in inovativni Evropi, na katerega so upali.

"Se je pa z dogovorom model varčevanja zamenjal z modelom vlaganj. To je ključno za krepitev javnih storitev in javne infrastrukture, od zdravstva, skrbi za starejše in izobraževanja do digitalizacije ter raziskav in razvoja. Ta sprememba je bila nujna, če želi EU spet napredovati, ujeti razvojno dinamiko drugih velikih sil in okrepiti odpornost pred novimi krizami," so zapisali.

Tudi za Slovenijo izid pogajanj po njihovih besedah predstavlja dobro novico, saj ji je uspelo obdržati položaj neto prejemnice in ob dvigu sredstev za vzhodno kohezijsko regijo zagotoviti manjši padec sredstev za zahodno regijo. Bo pa morala prejeto pomoč pametno porabiti, so izpostavili.

LMŠ: Uspešnost bo ocenjena glede na črpanje sredstev

V LMŠ-ju so dogovor pozdravili, a obenem ocenili, da izkupiček za Slovenijo ni "zgodba o uspehu, kot želi to prikazati predsednik vlade Janša, saj Slovenije ni med velikimi zmagovalkami poganjanj". "Hkrati bo treba za učinkovito črpanje sredstev pripraviti tudi ustrezne programe. Šele na podlagi tega, koliko sredstev bomo izkoristili in kako, bomo lahko ocenjevali dejansko uspešnost Slovenije na tem področju," so navedli.

Poudarili so še, da dogovor in izkupiček Slovenije "žal ostajata v senci nepremišljenih izjav Janše glede povezave med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev".

Mesec: Razdelitev sredstev le "ena od dveh front"

Še bolj kritični so v Levici. Razdelitev sredstev se jim sama po sebi sicer zdi spodbudna, saj bo državam olajšala okrevanje po pandemiji, vendar je bilo to vprašanje le "ena od dveh front". Kot je dejal Luka Mesec, bi morala bolj skrbeti "druga fronta", povezana s pogojevanjem evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

"Glede tega si moramo priznati, da je bitka izgubljena. Slovenija pri tem ni igrala zgolj postranske vloge, temveč je premier Janša odigral osrednjo vlogo," je poudaril. "To pomeni, da bo denarja iz EU-ja več, diktatorji pa ga bodo lahko črpali kljub kršenju pravil pravne države in človekovih pravic ter sesuvanju demokracije," je dodal.

750 milijard za obnovo po zdravstveni krizi