Resolucija poziva k celoviti spolni vzgoji v šolah, izpostavlja potrebo po preprečevanju neželenih nosečnosti in nujnost dostopa do kontracepcije ter varnega in zakonitega splava za vse. Kot opozarja, kriza ne sme biti izgovor za nazadovanje pri reproduktivni zdravstveni oskrbi in spolni vzgoji.

Resolucija poudarja, da je človekova pravica in stvar javnega zdravja to, da so visokokakovostni splavi zakoniti, varni in dostopni vsem v okviru sistemov javnega zdravstva. Ob tem dodaja, da tudi zdravnikov ugovor vesti ženski ne sme preprečiti izvedbe zakonitega splava. Če ni druge možnosti, mora vedno obstajati prosta izbira, da ženska ta poseg opravi v tujini.

Izpostavlja tudi velik pomen učenja mladih, kako preprečiti nezaželene nosečnosti, a v nasprotju z oktobrsko različico tokrat ne poziva več k spolni vzgoji, osvobojeni vseh tabujev. Izpuščen je bil tudi del, ki predvideva, da bi imele tudi lezbijke in samske ženske pravico do zdravljenja neplodnosti in umetne oploditve.

Odločitev zdaj v pristojnosti držav članic in ne EU-ja
Prvo glasovanje o resoluciji je potekalo 22. oktobra, ko je večina evropskih poslancev glasovala, da o njej ne bodo odločali in jo bodo raje poslali nazaj v delo pristojnemu odboru za pravice žensk in enakost spolov. A ta trdno stoji za resolucijo in jo tudi zdaj ni bistveno spremenil, zato so jo poslanci znova zavrnili.

Konservativni večini je uspelo ob zavrnitvi potrditi še alternativno besedilo, ki ga je pripravila Evropska ljudska stranka (EPP) in skladno s katerim so "spolno in reproduktivno zdravje ter s tem povezane pravice" v pristojnosti držav članic in ne Evropske unije.

"Gre za sramoto in hinavščino"
Avtorica poročila Edite Estrela (S&D) je bila po glasovanju ogorčena. Označila ga je kot "sramoto" in "hinavščino", za katero so krivi konservativci v Evropskem parlamentu. Za sprejetje resolucije so se zavzemali socialdemokrati (S&D), liberalci (Alde), Zeleni in levica (GUE/NGL). Najbolj proti so bili konservativci (ECR), skupina Evropa svobode in demokracije in nepovezani poslanci, kjer prevladuje skrajna desnica. Tudi konservativni EPP je bil proti, a je del njegovih poslancev vendarle glasoval drugače.

Poslanka Tanja Fajon (S&D) je že v ponedeljek spomnila, da bo glasovanje zelo pomembno za človekove pravice v EU-ju. Glas podpore za poročilo bi bil po njenem mnenju "glas za človekove pravice, ki vsakomur zagotavljajo dostop do reproduktivnega zdravja, svobodnega odločanja o rojstvu otrok in oblikovanju družine, informacij in dostop do kontracepcije. To so pravice, ki bi morale biti zagotovljene vsem." K potrditvi je v ponedeljek pozval tudi Ženski lobi Slovenije.

Razočarana po glasovanju se je oglasila tudi njena strankarska kolegica Mojca Kleva Kekuš. "Danes obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Dostop do cenovno ugodnih in ustreznih zdravstvenih storitev, predvsem pa odločanje žensk o svojem telesu, so temeljne človekove pravice. Zato obžalujem, da so evropske poslanke in poslanci danes zavrnili poročilo, ki bi uredilo in posodobilo razmere na področju spolnega in reproduktivnega zdravja žensk."

Bi šlo za nesprejemljiv pritisk na države?
Zagovorniki poročila pravijo, da naj bi bilo "ponesrečeno" glasovanje posledica zelo močnega lobiranja desno usmerjenih verskih in političnih konservativcev, ki so iz poročila naredili razpravo za splav ali proti njemu. Aktivistični nasprotniki splava so svarili, da bi pomenila resolucija nesprejemljiv pritisk na države, kot so Poljska, Irska in Malta, da spremenijo svojo zakonodajo in uzakonijo splav. Šlo naj bi za poskus vzpostavljanja "pravice do splava", ki pa je mednarodno pravo ne pozna in je obenem v nasprotju z mednarodno priznano pravico do ugovora vesti. Obvezna spolna vzgoja pa naj bi kršila pravico staršev, da odločajo o izobrazbi otrok.