Nacionalni načrti so podlaga za črpanje evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji. Ministri so na virtualnem zasedanju podprli načrte Slovenije, Hrvaške, Cipra in Litve. Formalna potrditev po pisnem postopku bo sledila v kratkem. Prvih 12 načrtov so potrdili sredi meseca – Portugalske, Španije, Grčije, Danske, Luksemburga, Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije.

Ko Svet EU-ja, v okviru katerega odločajo članice Unije, odobri načrt, Evropska komisija s članico podpiše sporazum o financiranju. V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev. V primeru Slovenije to znaša 231 milijonov evrov, celoten načrt pa je vreden 2,5 milijarde evrov.

Na vprašanje, kdaj bo Slovenija dobila prvi denar, je finančni minister Andrej Šircelj na novinarski konferenci odgovoril, da je rok 60 dni, da si želi, da bi bilo to čim prej, in da pričakuje, da se bo to zgodilo najpozneje septembra. Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis pa je pojasnil, da lahko članice prva sredstva pričakujejo v prihodnjih tednih, nekatere pa že v prihodnjih dneh. Veliko je po njegovih besedah odvisno od nacionalnih postopkov, ki so različno hitri.

Dombrovskis sicer zagotavlja, da jim bo zelo verjetno uspelo zagotoviti vsa potrebna sredstva v okviru predfinanciranja in da ne bo treba uporabiti načela pro rata. Prva izplačila se bodo namreč zgodila čez poletje, nekatera jeseni, odvisno torej od hitrosti sklepanja sporazumov o financiranju.

Černač: Časa za izvedbo naložb ni veliko, ključno bo sodelovanje

Minister Zvone Černač je ob potrditvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poudaril, da časa za izvedbo naložb in reform ni veliko, zato bo ključno dobro sodelovanje in sklepanje kompromisov med deležniki. Prvi razpisi ministrstev bodo po njegovih napovedih na voljo že letos, predplačila pa je pričakovati v avgustu ali septembru.

"Po enem letu od zgodovinskega dogovora voditeljev držav EU-ja o obsežnem svežnju evropskih sredstev ter po zahtevnem obdobju priprave in usklajevanja načrta za okrevanje in odpornost je prišel čas, da zastavljene reforme in naložbe spravimo v življenje – do ljudi," je v sporočilu za javnost zapisal minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Naložbe v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov in reforme mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026. "Izvedba načrtovanih reform bo pogoj za izplačilo sredstev. Časa ni veliko. Sodelovanje in sklepanje kompromisov bosta zato morala biti ključni vodili vseh, ki sodelujejo v procesu priprave, usklajevanja in potrjevanja zakonov in strateških vsebin," je poudaril minister. Kot je dodal, lahko Slovenija predplačila v vrednosti 13 odstotkov dodeljenih sredstev pričakuje v avgustu ali septembru.

Pomen sodelovanja za doseganje zastavljenih ciljev je poudarila tudi državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs, ki je vodila proces priprave slovenskega načrta. "Današnja potrditev ključnega razvojnega dokumenta je zmaga ene od najzahtevnejših etap na poti okrevanja in krepitve odpornosti slovenske družbe," je poudarila. Opozorila je, da časa za oddih ne bo veliko. "Dobro sodelovanje med ministrstvi in potencialnimi izvajalci projektov, tako na državni kot na lokalni ravni, bo treba še dodatno okrepiti in spodbujati skozi celotno obdobje izvajanja. Le tako bodo pravočasno pripravljene in izvedene reforme ter kakovostne naložbe, ki bodo prispevale k okrevanju in odpornosti," je prepričana državna sekretarka.

Slovenija bo nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov evrov posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko. Za doseganje podnebnih ciljev je v načrtu predvidenih 42,45 odstotka sredstev oz. za nekaj manj kot 1,054 milijarde evrov naložb, kar je za skoraj štiri odstotke več, kot predvideva evropska uredba. Za digitalne cilje bo Slovenija namenila 21,46 odstotka sredstev oz. 532,75 milijona evrov.

Za financiranje okrevanja se bo komisija predvidoma zadolžila za 100 milijard

Komisija si je doslej na kapitalskih trgih izposodila 45 milijard evrov za financiranje okrevanja. Do konca leta se pričakuje zadolžitev za 100 milijard evrov, s čimer naj bi zagotovili vse v tem času načrtovane finančne potrebe članic EU-ja. Evropska komisija je doslej pozitivno ocenila 18 nacionalnih načrtov, poleg omenjenih še irskega in češkega, ki pa ju članice danes še niso obravnavale. Doslej je prejela načrte 25 članic, manjkata še nizozemski in bolgarski.

Med načrti, ki še čakajo na oceno komisije, sta tudi madžarski in poljski, o katerih ministri po Šircljevih besedah danes niso govorili. Obe državi sta zaradi očitanih kršitev vladavine prava v težavnem odnosu z Brusljem. V primeru Madžarske naj bi imela komisija pomisleke zaradi nezadostnih zagotovil glede zaščite pred zlorabo sredstev.

Dombrovskis je povedal, da so Madžarski predlagali podaljšanje dvomesečnega obdobja ocenjevanja, ki se je sicer izteklo že pred časom, in sicer do 30. septembra. Poljska je že v osnovi zaprosila za podaljšanje obdobja za ocenjevanje in morda bo potrebno še dodatno podaljšanje. Odločitev glede tega še ni.

Na zasedanju, ki ga je kot predsedujoči tej sestavi Sveta EU-ja vodil slovenski finančni minister Šircelj, je Evropska komisija predstavila tudi nedavno predlagan zakonodajni sveženj za preprečevanje pranja denarja, ki predvideva vzpostavitev novega evropskega organa za boj proti pranju denarja.