Za nepovratna sredstva se zavzemajo južne članice EU-ja, ki jih je pandemija najhuje prizadela. Foto: Reuters
Za nepovratna sredstva se zavzemajo južne članice EU-ja, ki jih je pandemija najhuje prizadela. Foto: Reuters

Francija, ki je svoj predlog predstavila med čakanjem na predlog Evropske komisije, poudarja, da mora biti ukrepanje Unije za blažitev hudih gospodarskih posledic pandemije osredotočeno na nepovratna sredstva, dodatno pa naj se zagotovijo še posojila z zelo dolgo ročnostjo in nizkimi obrestnimi merami.

Za nepovratna sredstva se sicer zavzemajo južne članice, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Severne države na čelu z Nizozemsko pa želijo poudarek na posojilih. V Evropski komisiji napovedujejo rešitev, ki bo vključevala tako nepovratna sredstva kot posojila.

Francija predlaga, naj Evropska komisija izda obveznice za financiranje evropskega sklada za okrevanje v vrednosti od enega do dveh odstotkov bruto nacionalnega dohodka (BND) na leto, kar je od 150 do 300 milijard evrov na leto v obdobju 2021–2023.

Obveznice, ki naj bi imele ročnost od dveh do osem let, naj bi bile izdane ob povečanju razlike v proračunu EU-ja med prevzetimi obveznostmi in dejanskimi izplačili ter ob jamstvih članic.

Francija ob predstavitvi predloga izpostavlja, da je treba sklad vzpostaviti čim prej, pred začetkom novega večletnega proračuna za obdobje 2021–2027.

Evropska komisija bo predloge za vzpostavitev instrumenta za okrevanje in prilagoditev večletnega proračuna potrebam v pandemiji po pričakovanjih predstavila v drugi polovici meseca.