Boj z novim koronavirusom je močno prizadel evropsko gospodarstvo. Foto: Reuters
Boj z novim koronavirusom je močno prizadel evropsko gospodarstvo. Foto: Reuters

Na letni ravni se je BDP v območju evra skrčil za 3,8 odstotka, v celotni uniji pa za 3,5 odstotka, kažejo izračuni evropskega statističnega urada Eurostat.

ECB: Gospodarstvo naj bi se skrčilo med 5 in 12 odstotki

Gre za največje četrtletno krčenje BDP-ja od leta 1995, ko je evropski statistični urad začel z objavo trimesečnih poročil. Podatki za prvo trimesečje odražajo številne ukrepe za zajezitev pandemije novega koronavirusa, ki so jih evropske države začele sprejemati marca, so zapisali na Eurostatu.

Medletna primerjava prvega letošnjega pa je po podatkih Eurostata najslabša po tretjem četrtletju leta 2009, ko se je BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 skrčil za 4,5 odstotka v območju z evrom, v EU-ju pa za 4,4 odstotka.

Kot so spomnili, je bila gospodarska rast v območju evra v zadnjem lanskem četrtletju 0,1-odstotna, v EU-ju pa 0,2-odstotna. Na letni ravni pa se je BDP konec lanskega leta okrepil za en odstotek v območju evra in za 1,3 odstotka v celotni povezavi.

V prvem četrtletju se je gospodarstvo skrčilo za 4,8 odstotka

Evropska komisija pričakuje, da se bo gospodarstvo v EU-ju zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, letos skrčilo za med pet in 10 odstotkov. Zaradi ukrepov se je namreč sredi marca za več tednov ustavilo delovanje tovarn, restavracij in trgovin po celotni celini.

Lagardova: Največji padec gospodarske dejavnosti po drugi svetovni vojni

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozdravila do zdaj potrjene ukrepe v vrednosti okoli 540 milijard evrov, a svet ECB poziva k dodatnim
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozdravila do zdaj potrjene ukrepe v vrednosti okoli 540 milijard evrov, a svet ECB poziva k dodatnim "odločnim in pravočasnim" ukrepom za podporo okrevanju. V tej luči pozdravlja strinjanje glede vzpostavitve posebnega sklada za okrevanje. Foto: EPA

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je po četrtkovi seji sveta ECB-ja, ki je bila izpeljana na daljavo, povedala, da se je evrsko območje znašlo v primežu padca gospodarske dejavnosti, katerega obseg in hitrost sta brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni. Lagardova je nato povzela odločitve sveta ECB, ki je šel dodatno nasproti bankam in jim olajšal dostop do dolgoročnega financiranja, kljub nekaterim napovedim pa ni povečal posebnega 750 milijard evrov vrednega pandemičnega programa odkupovanja obveznic. Svet ECB je sklenil, da se bodo nakupi nadaljevali, dokler svet ne bo ocenil, da je koronske krize konec, oz. v vsakem primeru do konca 2020. Ob tem je zapisal, da je polno pripravljen na povečanje obsega programa in prilagoditev sestave nakupov, in to za kolikor bo treba in kakor dolgo bo treba.

Španija: 5,2-odstotni padec BDP-ja

Znani so tudi podatki o krčenju BDP-ja v posameznih državah. Španski bruto domači proizvod se je po prvi oceni tamkajšnjega statističnega urada v prvem četrtletju skrčil za 5,2 odstotka. Padec v četrtem največjem gospodarstvu območja z evrom je predvsem posledica karantene, ki jo je za zajezitev širjenja novega koronavirusa sredi marca odredila španska vlada.

V zadnjem lanskem četrtletju se je za primerjavo španski BDP okrepil za 0,4 odstotka. Na španskem statističnem uradu so sicer opozorili, da bi lahko podatke za prvo četrtletje naknadno popravili, in sicer bolj kot običajno. Kot so pojasnili, so imeli namreč zaradi karantene težave pri zbiranju podatkov.

Marca višja brezposelnost

Stopnja brezposelnosti v območju z evrom je bila marca, ko so države že uvedle ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, pri 7,4 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke višje kot februarja. V EU-ju je bila prav tako višja za 0,1 odstotka in je znašala 6,6 odstotka, kažejo podatki Eurostata. Marca je bilo v 27-terici brezposelnih 14,141 milijona ljudi, od tega 12,156 milijona v območju z evrom. Glede na februar se je število v 27 članicah EU-ja povečalo za 241.000, v območju z evrom pa za 197.000.

Med mladimi do 25 let je bilo v EU-ju januarja brezposelnih 2,763 milijona oseb, od tega 2,275 milijona v območju z evrom. Na mesečni ravni se je stopnja brezposelnosti med mladimi v EU dvignila s 14,8 na 15,2 odstotka, v območju z evrom pa s 15,4 na 15,8 odstotka.

Glede na spol je bila stopnja brezposelnosti pri ženskah v EU-ju sedemodstotna in tako 0,3 odstotne točke višja kot februarja. Pri moških je bila stopnja brezposelnosti višja za 0,1 odstotne točke in je znašala 6,3 odstotka. Na letni ravni je bila v območju z evrom stopnja brezposelnosti med moškimi stabilna pri sedmih odstotkih, med ženskami pa je zrasla za 0,2 odstotne točke na 7,8 odstotka.

Vlada napoveduje 8,1-odstotni proračunski primanjkljaj

Francija: 5,8-odstotni padec BDP-ja

Francoski BDP pa se je v prvem letošnjem četrtletju skrčil za 5,8 odstotka, s čimer je Francija uradno zašla v recesijo. Ta je predvsem posledica sprejetja ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Padec v prvem četrtletju je največji, odkar Francija spremlja četrtletno gibanje gospodarske rasti. Med največjimi padci je sicer krčenje BDP-ja za 5,3 odstotka v drugem četrtletju 1968 ter 1,6-odstotno krčenje v tretjem četrtletju 2009.

V zadnjem lanskem četrtletju se je francoski BDP skrčil za 0,1 odstotka, kar pomeni, da je Francija po dveh zaporednih četrtletjih krčenja gospodarstva uradno v recesiji. Kot so poudarili v tamkajšnjem statističnem uradu, gre rezultate prvega četrtletja pripisati predvsem ustavitvi vseh nenujnih aktivnosti v času karantene, ki jo je sredi marca za zajezitev koronavirusa odredila francoska vlada.

Rezultat je sicer v skladu z napovedmi francoske centralne banke, ki je v začetku tega meseca napovedala, da se bo BDP skrčil za okoli šest odstotkov.

Italija: 4,7-odstotni padec BDP-ja

Italijanski bruto domači proizvod pa se je v prvem četrtletju v primerjavi s prejšnjim skrčil za 4,7 odstotka. Četrtletni padec je po podatkih italijanskega statističnega urada Istat največji, odkar beležijo četrtletne rezultate. Z objavami poročil so začeli leta 1995. Nekateri analitiki so sicer napovedovali še večje krčenje gospodarstva, v italijanski banki UniCredit so ocenjevali, da bo padec petodstoten.