Foto: Reuters
Foto: Reuters

Države Zahodnega Balkana morajo izbrati, ali so na strani demokracije, ki jo predstavlja EU, je dejala Ursula von der Leyen. Poudarila je, da poskušata Rusija in Kitajska okrepiti svoj vpliv v državah Zahodnega Balkana, vendar pa je Evropska unija njihova najtesnejša partnerica.

"Morajo se odločiti, ali so na strani demokracije, to je EU-ja, pa tudi naši prijatelji in partnerji, ali pa želijo po drugi poti. Pri vseh članicah vidim, da je cilj, da postanejo članice EU-ja. To tudi podpiramo," je povedala predsednica Evropske komisije.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da bo prihodnost varnejša in boljša, če bodo države Zahodnega Balkana v Uniji.

Operaterji EU-ja in Zahodnega Balkana za znižanje stroškov mobilnega gostovanja

Več operaterjev mobilnih telefonskih storitev iz članic Evropske unije in držav Zahodnega Balkana je podpisalo deklaracijo o znižanju stroškov podatkovnega gostovanja od oktobra prihodnje leto. Ceno nameravajo določiti do maja.

Ursula von der Leyen je ob podpisu poudarila, je to dobro za gospodarstvo, turizem in ljudi. Stroški mobilnega gostovanja v državah Zahodnega Balkana, kamor potujejo tudi številni Slovenci, so trenutno glede na evrotarifo, ki je v veljavi v Uniji, bistveno višji.

Ursula von der Leyen z gostiteljem, albanskim predsednikom Edijem Ramo. Foto: Reuters
Ursula von der Leyen z gostiteljem, albanskim predsednikom Edijem Ramo. Foto: Reuters

Bruselj bo regiji pomagal z milijardo evrov

Voditelji EU-ja in Zahodnega Balkana so se zavzeli za sodelovanje pri soočanju s skupnimi izzivi, kot sta energetska kriza in migracije, je po vrhu povedala von der Leyen. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da EU in Zahodni Balkan potrebujeta drug drugega.

"To je bil vrh, na katerem je bilo podano zelo jasno sporočilo enotnosti. S težavami, s katerimi se soočamo, se želimo spopadati skupaj," je izjavila von der Leyen.

To po njenih besedah velja tudi za posledice, ki jih prinaša ruska agresija na Ukrajino. Pri tem je izpostavila soočanje z energetsko draginjo.

EU želi energetsko krizo v regiji nasloviti z enakimi ukrepi, kot jo naslavlja v Uniji, je pojasnila von der Leyen. Bruselj je regiji že napovedal pomoč v višini milijarde evrov. Od tega bo 500 milijonov namenjenih pomoči ranljivim gospodinjstvom in podjetjem, 500 milijonov pa naložbam v obnovljive vire energije, je spomnila.

Voditelji EU-ja, med njimi slovenski premier Robert Golob, so v sklepni izjavi, s katero so se strinjali tudi voditelji zahodnobalkanskih držav, zapisali, da je Rusija edina odgovorna za trenutno energetsko in gospodarsko krizo.

Drugi skupni izziv so po besedah predsednice komisije migracije, ki jih morata unija in regija upravljati skupaj. Evropska komisija je v ponedeljek že predstavila akcijski načrt z 20 ukrepi, s katerimi bi okrepili sodelovanje na področju upravljanja migracij. Michel se je državam iz regije zahvalil za opravljeno delo za uskladitev vizumskih politik v zadnjih dneh.

V Tirani vrh držav Zahodnega Balkana

Golob optimistično glede migrantske krize z vstopom Hrvaške v schengen

Vstop Hrvaške v schengensko območje ne bo poslabšal razmer z naraščajočim številom migrantov, ampak jih bo izboljšal, je ocenil Golob. Na vprašanje, ali to pomeni, da nadzora na meji med Slovenijo s Hrvaško potem ne bo več, pa je odgovoril, da sploh ne ve, zakaj bi ga kdo pričakoval.

Po hrvaškem vstopu v schengensko območje bo lahko Slovenija skupaj s Hrvaško skrbela za njeno zunanjo mejo, česar danes državi ne počneta, je pred četrtkovim glasovanjem o hrvaški pridružitvi schengenu povedal Golob. Če bodo notranji ministri EU-ja to podprli, bo Hrvaška v schengen vstopila 1. januarja.

"Schengen nič ne poslabša razmer, ravno nasprotno, izboljšal jih bo, ker bomo lahko skupaj s Hrvaško skrbeli za njeno zunanjo mejo," je pojasnil premier.

Ob tem je poudaril, da Slovenija pri vprašanju naraščajočega števila migrantov ni najbolj obremenjena država. "Migracije na balkanski poti so postale problem celotne Evrope. Na tej poti je najbolj obremenjen severnobalkanski koridor, to so Madžarska – kljub ograji, kljub vojski na meji – ter Češka, Slovaška in Avstrija," je pojasnil.

Golob je še poudaril, da je na današnjem vrhu postalo popolnoma jasno, da je vprašanje migracij nekaj, česar ni mogoče reševati na ravni posamičnih držav ali med dvema državama, ampak s sodelovanjem EU-ja na eni strani in vsemi državami Zahodnega Balkana na drugi.

Akcijski načrt za upravljanje migracij, ki ga je v ponedeljek predstavila Evropska komisija, je po njegovem mnenju korak v pravo smer.

Ta načrt vključuje 20 ukrepov, katerih namen je okrepiti upravljanje meja in vračanje migrantov, pospešiti azilne postopke v državah Zahodnega Balkana ter zagotoviti usklajenost vizumskih politik držav v regiji z EU-jem.

Foto: EPA
Foto: EPA

"Premik v glavah"

Golob je ob koncu vrha kot odlično novico navedel to, da ni nihče nasprotoval temu, da Bosna in Hercegovina v čim krajšem mogočem času dobi status kandidatke za članico EU-ja. Obenem je izrazil zadovoljstvo s srečanjem. "Vsi smo se strinjali, da je bil danes storjen velikanski korak naprej v vseh pogledih, tako da verjamem, da bo naslednjič podobno vzdušje in da bomo na koncu vsi zadovoljni," je izjavil.

Po Golobovih besedah pri hitrejšem približevanju držav Zahodnega Balkana EU-ju velja vztrajati iz več razlogov. Prvi je ta, da je bil dosežen napredek, drugi pa ta, da Evropa tako daje jasno sporočilo. "Danes dajemo sporočilo v skupni deklaraciji, naslednji teden bi morali dati tudi politično sporočilo posameznim državam," je sporočil.

Golob je še poudaril, da je Evropa od začetka ruske agresije v Ukrajini glede Zahodnega Balkana začela prepoznavati, da "ne more imeti nezaščitenega tako imenovanega občutljivega dela trebuha".

"Na Zahodnem Balkanu se je začel širiti geopolitični konflikt tudi znotraj posameznih držav. Zdaj je prepoznano, da je integracija znotraj Evrope pomembna za stabilnost Evrope v vseh pogledih. Migracijska kriza, ki je v zadnjem času mogoče najbolj aktualna, je samo eden od teh vidikov, ni pa edini. Podobno velja za energetsko krizo," je pojasnil.

Pri tem je poudaril, da vse te krize Evropa lahko učinkovito naslovi samo z integracijo Zahodnega Balkana v EU. "Danes je to spoznanje ne samo na strani Slovenije, ampak tudi v Bruslju. In to se mi zdi velik premik v glavah, ki je uspel v šestih mesecih," je dodal.

Pogovor z Boštjanom Anžinom o vrhu EU-Zahodni Balkan v Tirani
Edi Rama s finsko premierko Sanno Marin. Foto: Reuters
Edi Rama s finsko premierko Sanno Marin. Foto: Reuters

Kosovo bo vložilo prošnjo za članstvo do konca leta

Voditelji EU-ja so v sklepni izjavi ponovili zavezanost perspektivi članstva držav Zahodnega Balkana v Uniji in pozvali k pospešitvi širitvenega procesa.

Kosovska predsednica Vjosa Osmani je napovedala, da bo Kosovo še letos vložilo prošnjo za članstvo. "Pred vsemi voditelji EU-ja bom napovedala, da bo Kosovo do konca leta vložilo prošnjo za članstvo v EU-ju. Upam, da bomo dobili podporo vseh članic," je povedala Osmani.

Poudarila je, da Kosovo upošteva vse uvedene sankcije EU-ja. Spomnila je tudi na pomen tega, da EU preide od besed k dejanjem, in izrazila upanje, da bodo voditelji Unije na vrhu v Bruslju prihodnji teden podprli vizumsko liberalizacijo za Kosovo.

Von der Leyen je dejala, da je proces približevanja Evropski uniji odvisen od tega, kaj so pripravljene storiti države kandidatke.

Vučić: Srbija mora zaščititi svoje interese

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je medtem glede pozivov, da naj uskladi svojo zunanjo politiko z EU-jem in uvede sankcije proti Rusiji, dejal, da je Srbija neodvisna država in da ve, kakšne so njene obveznosti do Unije. Poudaril je, da Srbija ostaja zvesta evropski poti in pogovorom z EU-jem, vendar pa mora zaščititi svoje interese.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan tlijo upi na širitev Unije