To je odziv na izjave kabineta slovenskega predsednika vlade Janeza Janše, iz katerega so v četrtek sporočili, da je Van Rompuy po telefonu poklical Janšo in mu izrazil osebno podporo ob zadnjih političnih dogajanjih v Sloveniji.

V Van Rompuyevi tiskovni službi so v četrtek dejali, da lahko le potrdijo, da je telefonski pogovor potekal, interpretacije pa prepuščajo tistim, ki jih dajejo. To je sprožilo niz različnih tolmačenj, tudi javni vprašanji evropskih poslancev Iva Vajgla in Jelka Kacina Van Rompuyu, ali je obveščen o zadnjih političnih dogodkih v povezavi z objavo poročila komisije za preprečevanje korupcije.

Zdaj pa so v Vam Rompuyevi pisarni izjavo dopolnili. Zapisali so: "Potrjujemo, da je telefonski pogovor včeraj potekal - v okviru niza telefonskih pogovorov na temo naslednika Junckerja na čelu evroskupine. Predsednik Evropskega sveta ne želi komentirati slovenske domače politike ali se vpletati vanjo."

Ne pričakuje slovenske prošnje za pomoč
Predtem je trenutno dogajanje v Sloveniji komentiral tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Izrazil je upanje, da "trenutni politični pretresi" v Sloveniji ne bodo dolgotrajni in da bo država zagotovila politično stabilnost in ekonomsko vzdržnost.

Komisar sicer letos ne pričakuje prošnje Slovenije za pomoč, "saj država sprejema ukrepe za rešitev svojih gospodarskih in fiskalnih težav, vključno z zelo pomembno pokojninsko reformo, ki je ključna za vzdržnost njenih javnih financ," je dejal Rehn in dodal: "Lahko samo upam, da trenutni politični pretresi ne bodo dolgotrajni in da bo lahko država v dobro svojih državljanov zagotovila politično stabilnost in ekonomsko vzdržnost," je še poudaril.

S temi besedami je evropski komisar odgovoril na vprašanje, kako vidi razmere v Sloveniji, sploh v kontekstu političnih težav, in ali v letu 2013 pričakuje slovensko prošnjo za pomoč.

Komisar je dogajanje v Sloveniji na kratko komentiral v okviru razprave o gospodarski krizi v Evropski uniji in naslednjih korakov k okrevanju, ki jo je danes v Bruslju organiziral bruseljski "think-tank" European Policy Centre.

"Hrvaški bo vstop v EU koristil"
Rehn je ob tej priložnosti odgovoril tudi na vprašanje, ali gospodarske težave Hrvaške vzbujajo skrb v Uniji, ki ima sama že dovolj finančnih težav. Komisar se zaveda, da ima Hrvaška veliko gospodarskih in socialnih težav, ter podpira njena prizadevanja, da jih premaga.

Obenem je prepričan, da bo njeno članstvo v EU-ju, vključno z boljšim dostopom do kohezijskih in strukturnih skladov, Hrvaški pomagalo pri reševanju teh težav, kot je bilo tudi v primeru večine držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se pridružile Uniji.

Kot nekdanji komisar za širitev, ki je dolgo časa pozorno spremljal hrvaško pot v Unijo, je Rehn ob tem slovenski sosedi izrazil toplo dobrodošlico v EU-ju, ko bo izpolnila pogoje za vstop.

Zdravljenje evrskega območja še traja
Na splošno pa je Rehn finančne in gospodarske razmere v območju evra ocenil z besedami, da "pacient ni več v intenzivni negi", a da bo zdravljenje še trajalo.

Pri tem je kot ključne prioritete v tem letu izpostavil zagon gospodarske rasti, krepitev konkurenčnosti, pri čemer je opozoril na izgubljanje konkurenčnosti Francije in Finske, na krepitev trgovinskih odnosov s tretjimi državami, sploh z ZDA, ter na poglabljanje gospodarske in monetarne unije.

Kot pred njim več visokih predstavnikov EU-ja, na primer predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, se je tudi Rehn v odzivu na vse glasnejša ugibanja o odhodu Velike Britanije iz povezave ("brexit") zavzel za obstanek Otoka v Uniji.

Kot velik nogometni navdušenec je komisar ob tem z zanj značilno nogometno retoriko takole ponazoril pomen članstva Velike Britanije v Uniji: "Če bi bil Britanec, bi bil nedvomno raje vezni igralec kot sedel na klopi, saj s klopi kot rezervni igralec še nikoli nihče ni zadel gola."