Končno odločitev o tem, ali lahko neka država vstopi v schengen, sicer sprejmejo članice EU-ja s soglasjem. Foto: Reuters

Pozitivno oceno Hrvaški glede izpolnjevanja tehničnih pogojev za vstop v schengen je odhajajoča komisija predsednika Jean-Clauda Junckerja objavila po zasedanju kolegija komisarjev in članice pozvala, naj poročilo "obravnavajo s ciljem integracije Hrvaške v schengensko območje".

Komisija je že pred tem pozitivno ocenila in potrdila polno izvajanje schengenskih pravil na področju varstva podatkov, policijskega sodelovanja, skupne vizumske politike, schengenskega informacijskega sistema (SIS), orožja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, z današnjim sporočilom pa je potrdila, da je Hrvaška sprejela vse potrebne ukrepe tudi za izpolnitev pogojev za izvajanje schengenskih pravil pri upravljanju zunanje meje. "Hrvaška si bo morala še naprej prizadevati za zagotavljanje doslednega izvajanja vseh tekočih ukrepov na tem področju," je poudarila komisija.

Končno odločitev o tem, ali lahko neka država vstopi v schengen, namreč sprejmejo članice EU-ja s soglasjem. Po neuradnih napovedih zelene luči za vstop Hrvaške v schengen ni pričakovati v bližnji prihodnosti. Zadržanih naj bi bilo več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija.

Ključni pri tem so migracijski in varnostni izzivi, zaradi katerih več članic Unije, med njimi Nemčija, Francija in Avstrija, še vedno izvaja nadzor na notranjih mejah v schengenu. Dokler se ne zagotovi normalno delovanje schengena, tudi ni pričakovati njegovega širjenja.

Plenković je pozdravil odločitev Evropske komisije. Foto: AP

Plenković: Velik uspeh Hrvaške

Hrvaški premier Andrej Plenković je pozitivno oceno Evropske komisije označil za "še en velik evropski uspeh Hrvaške". Poudaril je, da je Hrvaška od danes bližje tistemu, kar schegen predstavlja za evropski projekt, in ni naklonjena nobenim blokadam.

"Delali smo predano in tiho, kar je najpomembneje, dosegli smo rezultat," je izjavil Plenković. Dodal je, da je Hrvaška tehnično dobila objektivno potrditev pristojne institucije, da je pripravljena za članstvo v schengenu.

Plenković je poudaril, da gre za "pomemben dan" in da priporočilo predstavlja korak naprej za Hrvaško, da bi dohitela Bolgarijo in Romunijo, ki sta v vrsti za vstop v območje schengena pred Hrvaško. Izrazil je zadovoljstvo, da Hrvaška ni dobila dodatnega mehanizma nadzora za vstop v schengen, kot je to bilo v primerih Bolgarije in Romunije.

Ponovil je, da je cilj politike sedanje hrvaške vlade čim globlja integracija v EU, ki poteka na dveh tirih – članstvo v schengenskem območju in evroobmočju. Plenković ni želel ugibati, kdaj bi Hrvaška lahko vstopila v schengen. Menil je, da "ni realno", da bi se to zgodilo med hrvaškim predsedovanjem Svetu EU-ja v prvi polovici prihodnjega leta.

Novinarje je zanimalo tudi Plenkovićevo stališče do morebitne slovenske blokade vstopa Hrvaške v območje schengena. Izpostavil je, da ima Hrvaška kot članica EU-ja drugačen mednarodni položaj, kot ga je imela v času pristopnih pogajanj z EU-jem. Dodal je, da nobena blokada "ni dobrodošla". "Nasprotujemo blokadam in smo za dialog," je dejal.

Znova je pojasnil, da si Hrvaška prizadeva za ločitev vstopa v schengen od dvostranskega vprašanja meje s Slovenijo ter da je v dialogu med Zagrebom in Ljubljano treba iskati rešitev, ki bo v obojestransko zadovoljstvo.

Komisija je v sporočilu potrdila, da Hrvaška izpolnjuje zaveze iz pristopnih pogajanj, povezane s schengenskim pravnim redom, na področju sodstva in spoštovanja temeljnih pravic. Oceno je komisija sprejela na podlagi rezultatov postopka ocenjevanja o izpolnjevanju meril schengenskega pravnega reda, ki se je začel leta 2016. Foto: Reuters

Šarec obžaluje "politično odločitev"

Slovenski premier Marjan Šarec obžaluje, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju, kot je ocena pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen, odločala tik pred koncem mandata in sprejela politično odločitev.

"Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila vse pogoje, tako tehnične kot pravne vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor," so zapisali v uradu premierja. Kot so poudarili, mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljanja varnosti celotnega EU-ja.

Po Šarčevem mnenju čakajo Hrvaško še številne dejavnosti, da bo tudi sposobna zagotoviti trajno učinkovito upravljanje zunanjih meja EU-ja in tako v celoti izpolniti zahtevana tehnična merila.

Mešani odzivi poslanskih skupin

Poslanske skupine v državnem zboru so se na odločitev Evropske komisije odzvale različno. Predsednik DZ-ja Dejan Židan in njegova stranka SD sta ocenila, da je odločitev politična. "Očitno nas Evropa vsak teden negativno preseneti – pretekli teden, ko je ustavila začetek pogovorov s Severno Makedonijo in Albanijo, čeprav sta državi izpolnili vse pogoje. In so se politično odločili tako, da je Evropa dodatno izgubila ugled," je dejal.

Ta teden pa Evropska komisija, ki je v odhajanju in bi bilo prav, da ne sprejme nobene pomembne zadeve, sprejme tovrstno odločitev, ki je v vsakem primeru politična, je še dejal Židan. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da si Evropska komisija, "ki odhaja in je že sprejemala napačne odločitve, pravilnih pa ne, privošči še eno tako dejanje". Kot Evropejec si želi, da bo naslednja komisija drugačna.

Poslanec SD-ja in predsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko Matjaž Nemec prav tako meni, da Evropska komisija daje vtis, da se "odloča politično, ne pa po merilih in standardih, ki so se uporabljali v preteklosti".

"Vključuje se država članica, ki bi potencialno lahko imela izjemne težave, ker nima dorečenih meja s svojimi sosedi. Anomalija bi bila v tem, da bi imeli schengensko mejo, ki bi bila nedorečena," je pojasnil.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je medtem to, da odhajajoča komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja tako pomembno odločitev sprejema ob koncu svojega mandata, označil za nekoliko nenavadno.

V Levici medtem niso želeli polemizirati z odločitvijo komisije in podpirajo vstop Hrvaške v schengen.

"Smo najbrž edini, ki podpiramo, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengensko območje, da vsaj na tak način se znebimo teh meja, ki v bistvu Istro režejo na dvoje. Ki tudi na obmejnih območjih ob Kolpi pomenijo neki resen poseg v sobivanje ljudi, ki je daljše od obstoja naše države," je povedal.

"Upamo, da bo to tudi premik naprej k temu, da bo življenje na mejnem območju lažje in da bo sledila odprava panelnih ograj in žic, ki tam stojijo," je še povedal Matej Tašner Vatovec.

Hrvaška korak bližje schengenu

Evroposlanci večinoma obžalujejo

Slovenski evroposlanci večinoma obžalujejo, da je o taki odločitvi odločala sedanja komisija, medtem ko poslanca iz vrst SDS oceni zaupata. Poslanci še navajajo, da bo končno besedo pri širitvi schengna, ki je tudi v interesu Slovenije, imel Svet EU.

"Obžalujem potezo odhajajoče Evropske komisije. Namesto, da bi odpravljala notranje meje, ki so grožnja schengnu, se ukvarja z vprašanjem, katera država izpolnjuje pogoje za vstop v schengen in daje lažno upanje na schengensko širitev," je zapisal Milan Brglez (S&D/SD). Po njegovem je to še ena izgubljena priložnost za zgled, kako bi morale evropske institucije delovati legalno in legitimno.

Da bi morala komisija to odločitev zaupati novi komisiji meni tudi Ljudmila Novak (EPP/NSi). Po njenem je dejstvo, da je vstop Hrvaške v schengensko območje v našem skupnem interesu, a njen vstop ne sme predstavljati varnostne grožnje EU. "Današnja odločitev bo težko izgubila prizvok političnega in ne strokovnega odločanja."

Podobno stališče kot Novakova zastopa tudi Franc Bogovič (EPP/SLS), pa tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ).

"Današnje sporočilo glede Hrvaške je še eno od spornih sporočil Junckerjeve komisije, ki si jo bomo zapomnili kot eno izmed najbolj političnih doslej," je bila kritična Tanja Fajon (S&D/SD).

Romana Tomc (EPP/SDS) po drugi strani pričakuje, da je bila Evropska komisija v svoji oceni nepristranska in strokovna, poročilo pa sprejema tudi njen kolega Milan Zver.

Violeta Bulc: Pred širitvijo schengena treba zagotoviti njegovo polno delovanje
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je po današnji odločitvi Evropske komisije spomnila, da je to poročilo le eden izmed korakov za vstop v schengen. Ob tem je ocenila, da je pred morebitno širitvijo schengna treba zagotoviti, da bo deloval v celoti in popolno. Med drugim je izpostavila tudi to, da schengensko območje, kakršnega poznamo danes, ne deluje v celoti. "Še vedno imamo šest schengenskih držav - Norveška, Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija in Francija -, ki ohranjajo mejne preglede znotraj schengenskega območja, vključno na meji med Avstrijo in Slovenijo," je opozorila.
Komisarka meni, da bi morala končna ocena upoštevati tudi napredek, ki ga je treba doseči na področjih migracijske politike, varovanja zunanjih meja, vladavine prava in dobrososedskih odnosov. "Zdaj je za odločitev, da Hrvaška vstopi v schengensko območje, potrebno soglasje v Svetu EU-ja," je še poudarila Bulčeva. Zadnjo besedo bodo tako imele države članice, tudi Slovenija, ki bodo na osnovi tehničnega poročila odločile, kako naprej.