Slovenski premier Janez Janša je skupaj z voditelji Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske in Španije v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu pozval k oblikovanju evropskega dolžniškega instrumenta. Foto: EPA
Slovenski premier Janez Janša je skupaj z voditelji Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske in Španije v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu pozval k oblikovanju evropskega dolžniškega instrumenta. Foto: EPA

Voditelji so v pismu na štirih straneh zapisali, da je treba prepoznati resnost razmer in potrebo po nadaljnjem ukrepanju v podporo gospodarstvom, pri čemer si je "še zlasti treba prizadevati za skupen dolžniški instrument, ki bi ga izdajala evropska institucija za zagotavljanje financiranja na trgu (...) v korist vseh članic".

Argumenti za takšen instrument so po navedbah voditeljev močni, saj se vsi spoprijemajo s simetričnim zunanjim šokom, za katerega ni odgovorna nobena država, negativne posledice pa čutijo vsi. Ta skupen dolžniški instrument bi moral imeti zadosten obseg in dolgo ročnost, da bo povsem učinkovit in da bo mogoče preprečiti tveganja zdaj in v prihodnje, še piše v pismu, naslovljenem na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

Nemčija do zdaj zavračala skupne evropske obveznice
Ideja skupnih evropskih obveznic ni nova. Pogosto se je omenjala v finančni krizi, a članicam do zdaj ni uspelo premostiti globokih razhajanj glede tega. Medtem ko Francija, Italija in Španija k skupnemu zadolževanju pozivajo že dalj časa, pa mu Nemčija, največje gospodarstvo v območju evra, ki v takih projektih prevzame levji delež bremena, nasprotuje ob podpori severnih držav.


Ministrstvo za finance je v okviru ukrepov za obvladovanje posledic epidemije na Evropsko komisijo naslovilo zahtevo za odobritev možnosti oprostitve carinskih dajatev in DDV za uvoz zaščitnih sredstev, medicinskih pripomočkov in drugega blaga, ki je nujno potrebno za preprečevanje širjenja in obvladovanje posledic epidemije v Sloveniji. Evropski predpisi omogočajo, da se v primeru elementarnih nesreč pri uvozu blaga ob določenih pogojih odobri oprostitev carin in davka na dodano vrednost (DDV).

25 držav članic oddalo skupno naročilo za opremo
Evropska komisija je sicer v sredo sporočila, da so države članice Evropske unije združile moči pri nakupu osebne zaščitne opreme, ki jo potrebuje EU za reševanje krize zaradi novega koronavirusa. To jim je omogočilo skupno javno naročilo, ki ga je sprožil EK in v katerem sodeluje 25 držav članic. Razpis je bil uspešen, saj so proizvajalci te opreme predložili ponudbe, ki dosegajo in včasih celo presegajo količine, za katere so zaprosile države članice, ki sodelujejo pri javnem naročilu. Naročilo zajema maske tipa 2 in 3, rokavice, varovalna očala, zaščito za obraz, kirurške maske in kombinezone, oprema pa bo namenjena bolnišnicam, zdravstvenim strokovnjakom, domovom za nego in drugim ljudem, ki to potrebujejo. Ponudbe se še ocenjujejo, pogodbe s ponudniki naj bi bile podpisane v naslednjih dneh, približno dva tedna po tem pa bi oprema morala biti na voljo.

Zasedanje kmetijskih ministrov EU

V EU trenutno ni težav z oskrbo s hrano, se pa opozarja na velika tveganja, ki bi lahko pripeljala do pomanjkanja hrane in krme, je po neuradnih informacijah pokazala današnja razprava na videokonferenčnem zasedanju kmetijskih ministrov EU. Glavno sporočilo današnje razprave je, da je nujen enoten odziv na krizo, torej usklajeno ukrepanje za zagotovitev pretoka hrane, krme ter drugih nujnih proizvodov in materialov, pri čemer je ena največjih nevarnosti za kmetijski sektor trenutno pomanjkanje delovne sile. Za Slovenijo je sicer po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ključno, da se članicam v največji možni meri zagotovi prožnost pri izvajanju ukrepov v okviru skupne kmetijske politike ter evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, podobno kot za strukturne sklade.

Evropska unija o solidarnostni klavzuli
Evropska unija v boju proti pandemiji novega koronavirusu proučuje tudi možnost uporabe solidarnostne klavzule, ki omogoča vso razpoložljivo pomoč, tudi vojaško, članici v primeru terorističnega napada ali katastrofe, ki jo povzročita narava ali človek.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je pozval k premisleku o uporabi solidarnostne klavzule. Foto: EPA
Nemški zunanji minister Heiko Maas je pozval k premisleku o uporabi solidarnostne klavzule. Foto: EPA

To možnost, ki je Unija do zdaj še ni uporabila, je predlagal nemški zunanji minister Heiko Maas. Solidarnostno klavzulo opredeljuje 222. člen pogodbe o delovanju EU-ja. Predvideva, da če je članica Unije žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, Unija in njene članice delujejo skupaj v duhu solidarnosti, pri čemer lahko v pomoč članici na njeno zaprosilo na njenem ozemlju uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, tudi vojaška.

Položaj resen zlasti v Italiji in Španiji
Nemčija opozarja, da je položaj resen, zlasti v Italiji in Španiji, ter da se je število okuženih in mrtvih v preteklih dneh močno povečalo. Zunanji minister Maas je zato na videokonferenčnem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja predlagal sprožitev solidarnostne klavzule, saj da bi to izboljšalo hitrost in učinkovitost ukrepanja. Ta predlog se zdaj proučuje na strokovni ravni.

Omejitev javnega življenja glavni ukrep v boju proti pandemiji

Možnost uporabe solidarnostne klavzule se je omenjala leta 2015 po terorističnih napadih v Franciji, vendar so nato članice pomagale na drugačni pravni podlagi, z uporabo podobne klavzule o vzajemni obrambi. Prav tako se je možnost uporabe solidarnostne klavzule leta 2015 omenjala v pomoč Sloveniji pri spopadanju z begunsko krizo, a ni bila uporabljena.

Solidarnostno klavzulo, ki je bila predvidena že v propadli ustavni pogodbi, uvaja Lizbonska pogodba, uveljavljena decembra 2009. V duhu te še neuveljavljene solidarnostne klavzule so sicer članice pomagale Španiji po terorističnih napadih leta 2004 v Madridu. Klavzule takrat torej niso mogli sprožiti, so pa sprejeli politično zavezo, da se ukrepa v skladu z njo.

V Bruslju mesec dni brez ministrskih srečanj

Medtem so članice EU-ja sprejele ukrepe za zagotovitev kontinuitete dela v izrednih okoliščinah zaradi pandemije, po katerih je za zdaj predvideno, da še mesec dni ne bo ministrskih srečanj v Bruslju ali Luksemburgu, temveč bodo namesto njih potekala videokonferenčna zasedanja.

Članice so potrdile začasno izjemo od veljavnih pravil, ki lajša odločanje po pisnem postopku. Veleposlanikom članic pri EU-ju omogoča, da po pisnem postopku odločajo v skladu z glasovalnimi pravili, ki sicer veljajo za sprejetje določenega akta, ne pa s soglasjem, ki običajno velja v primeru odločanja po pisnem postopku. Ta ukrep bo veljal mesec dni. Mogoče ga je podaljšati, če bi to utemeljevalo nadaljevanje trenutnih izrednih okoliščin.

Prožnost pri pisnih postopkih je namreč potrebna, ker je uradne odločitve mogoče sprejemati le na uradnih srečanjih ali po pisnih postopkih, ne pa na neuradnih videokonferenčnih zasedanjih, ki zaradi pandemije trenutno potekajo namesto srečanj v Bruslju. Na videokonferenčnih zasedanjih torej ministri zdaj opravijo politično razpravo in uskladijo rešitve, sprejmejo lahko na primer tudi političen dogovor. Uradne odločitve članice nato sprejmejo po prilagojenem pisnem postopku.