Voditelji so se zavzeli za usklajevanje omejitvenih ukrepov in ukrepov proti širjenju virusa. Foto: EPA
Voditelji so se zavzeli za usklajevanje omejitvenih ukrepov in ukrepov proti širjenju virusa. Foto: EPA

Ob prihodu na drugi dan vrha Evropske unije je premier poudaril, da je bilo prvi dan zasedanja voditeljev članic Unije v Bruslju veliko govora tudi o boju proti lažnim novicam, ki se "v smislu zanikanja nevarnosti, zanikanja virusa pravzaprav, v Evropi širijo predvsem po družabnih omrežjih, v Sloveniji pa žal velikokrat tudi preko osrednjih medijev". "To povzroča veliko škodo pri skupnem boju v evropskem in tudi nacionalnem okviru proti širjenju koronavirusa ter sili Evropo in posamezne države k sprejemanju ostrejših ukrepov, kot bi bili dejansko potrebni, če teh lažnih novic in množičnega širjenja povsem neznanstvenih in nelogičnih zanikanj v javnosti ne bi bilo," je menil premier.

Sedanji val covida-19 je premier poudaril kot osrednjo temo prvega dne zasedanja. Povedal je, da so vsi pozdravili nedavno potrjeno priporočilo Unije o usklajevanju glede prehajanja notranjih mej v EU.

Slovenija po premierjevih besedah ta priporočila upošteva že od prejšnjega meseca, ko so bila predlagana, ter se tako izogiba zastojem, kakršnim smo bili priča tudi na notranjih evropskih mejah spomladi. Pozdravili so tudi okvirni predlog Evropske komisije glede priprav članic na cepljenje, potem ko bo na voljo cepivo proti covidu-19, je še povedal. Ta priporočila so smiselna in Slovenija jih bo dosledno upoštevala v pripravah na cepljenje, ki jih bodo izvedli v najkrajšem možnem času, upoštevajoč, da bo tudi cepivo na voljo v realnem času, je poudaril Janša.

Janša o brexitu: Evropa je enotna

V povezavi z razpravo in sklepi o pogajanjih o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom je premier dejal, da so voditelji v četrtek enotno podprli izhodišča za nadaljnja pogajanja. "Časa sicer zmanjkuje, kljub temu pa je Evropa enotna," je poudaril. Voditelji so po njegovih besedah izrazili tudi spontano priznanje in zahvalo pogajalcu Unije Michelu Barnierju za delo, ki je usmerjeno ne samo v dosego dogovora, ampak tudi v zagotovitev ozračja, na podlagi katerega bo lahko EU sodeloval z Združenim kraljestvom tudi po tem, ko bo brexit trdo dejstvo.

Finska premierka Sanna Marin je v samoosamitvi in je preventivno že zapustila vrh Evropske unije v Bruslju. Finsko stališče bo zastopala Švedska. Na vrhu zaradi samoosamitve ni niti poljskega premierja Mateusza Morawieckega.

Brez zaveze o podnebnih ciljih

Voditelji članic Evropske unije so na vrhu v Bruslju prvič po decembru lani razpravljali o podnebnih ciljih, a novih odločitev niso sprejeli. Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok, dogovora o podnebnih ciljih voditelji niso niti iskali, odložili so ga na decembrski vrh. Tokrat so zgolj primerjali stališča, potem ko je Evropska komisija predlagala povišanje cilja o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990.

Sklepi niso presenečenje: ambiciozni cilji da, a tako, da bodo stroškovno učinkoviti, pravični, solidarni in v skladu s posebnostmi vsake od držav. Slovenski premier Janez Janša je v četrtek dejal: "Treba je zelo dobro pretehtati med ceno za doseganje teh ciljev, ki se na koncu vedno odrazi tudi v slabšem odnosu do okolja, če je ta cena previsoka. Gre za zelo pomembne odločitve, ki bodo bistveno vplivale na kakovost življenja v prihodnosti vseh Evropejcev."

Barnier: EU za dostop do britanskih rib pripravljen odpreti energetski trg

Češka in Poljska, ki sta med najbolj odvisnimi od fosilnih goriv, sta že napovedali, da cilja ne bosta mogli doseči. Poljskega premierja tokrat v Bruslju sicer ni bilo, zaradi stika z okuženo osebo je v karanteni, na vrhu ga je zastopal češki premier Andrej Babiš.

Usklajen boj proti pandemiji

Voditelji so v četrtek razpravljali tudi o slabšanju zdravstvenih razmer v Evropi zaradi širjenja okužb z novim koronavirusom. Zavzeli so se za usklajevanje omejitvenih ukrepov in ukrepov proti širjenju virusa, predvsem predpisov o karanteni, sledenja čezmejnih stikov, testiranja in medsebojnega priznavanja testov za odkrivanje virusa, dodaja Širokova.

Po prvotnih načrtih naj bi voditelji o pandemiji novega koronavirusa razpravljali drugi dan zasedanja, a so se te teme lotili že prvi dan, po sprejetju sklepov o brexitu in podnebnih ciljih. Nekaj je bilo razprave o ustreznosti zasedanj v Bruslju glede na skrb vzbujajoče epidemiološke razmere. Danska in finska premierka sta se po neuradnih navedbah zavzeli za virtualna zasedanja, a večinoma naj bi se bili strinjali, da je o nekaterih temah težko razpravljati na daljavo.

V prihodnje naj bi predsednik Evropskega sveta Charles Michel od primera do primera odločil, ali bo vrh v Bruslju ali na daljavo. Kje bo naslednji vrh, je odvisno od razvoja pandemije, je na virtualni novinarski konferenci po koncu prvega dne zasedanja pojasnil belgijski premier Alexander De Croo.

V Bruslju razprava o zunanjepolitičnih temah
Voditelji EU-ja pri podnebnih ciljih brez novih odločitev

Odziv na provokacije Turčije

Drugi dan rednega oktobrskega zasedanja se bodo voditelji posvetili odnosom z Afriko in aktualnim zunanjepolitičnim temam. Zaradi vnovičnega zaostrovanja razmer v vzhodnem Sredozemlju je tudi tokrat pričakovati razpravo o Turčiji, čeprav uradno ta tema ni na dnevnem redu. Na nove provokacije Turčije v vzhodnem Sredozemlju je v četrtek opozoril tudi premier Janez Janša, ki se je zavzel za enoten odziv Unije v podporo Cipru in Grčiji.

Potem ko so voditelji pred dnevi sprejeli dvojni pristop do Turčije, bi morali tokrat posredovati zelo jasno sporočilo, da ta pristop, ki vključuje tudi zelo veliko spodbud, velja, če se vsi držimo pravil, je poudaril Janša. Na nove provokacije se mora EU po njegovih besedah enotno odzvati ter z vso močjo podpreti interese Grčije in Cipra, ker so to hkrati tudi interesi EU-ja.

Glede brexita so voditelji v četrtek britansko stran pozvali, naj zagotovi korake, ki bodo omogočili dogovor. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je po koncu prvega dne zasedanja poudarila, da mora biti na kompromise pripravljena tudi Unija.

V mislih vseh so tudi težavna pogajanja članic in Evropskega parlamenta o zakonodajnem svežnju za spoprijemanje Evrope s pandemijo, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sveženj za okrevanje, čeprav niti ta tema ni na dnevnem redu. De Croo je po koncu prvega dne zasedanja povedal, da nihče ne želi odpreti pogajanj, ki so julija trajala pet dni, a da naj bi še enkrat pogledali nekaj tehničnih podrobnosti.