Delodajalci v Evropski uniji se lahko namreč po presoji Bruslja povsem zakonito odločijo, da ne bodo zaposlili kadilca, saj zakonodaja EU-ja prepoveduje le diskriminacijo na podlagi rasne ali etnične pripadnosti, telesnih okvar, starosti, spolne usmerjenosti, veroizpovedi ali prepričanja.

Sindikati: Gre za formalistično stališče
Takšno stališče je formalistično in odpira vrata vsesplošni diskriminaciji pri zaposlovanju, menijo sindikati.

Tudi če diskriminacija kadilcev eksplicitno ne krši evropskega pravnega reda, si Evropska komisija ne bi smela dovoliti, da jo dopusti samo zato, ker je ni na seznamu prepovedanih diskriminacijskih praks.

Sindikati opozarjajo, da če področje ni pravno urejeno, še ne pomeni, da lahko počnemo, kar si zaželimo. Predstavnik italijanskega sindikata CGIL Fulvio Fammoni se je vprašal, ali bo v bodoče mogoče zaposlovanje na podlagi teže, barve las ali oblačil - tudi teh značilnosti namreč ni na seznamu.

Pojasnilo Evropske komisije
Vprašanje, ali diskriminacija kadilcev pri zaposlovanju krši evropski pravni red, je Bruslju potavila britanska poslanka v Evropskem parlamentu Cahterine Stihler na podlagi oglasa irskega podjetja, v katerem je pisalo, naj se kadilci ne prijavljajo na prosto delovno mesto. Irska vlada je presodila, da oglas ne krši nobenega zakona.

Na to se je odzvala tiskovna predstavnica evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimirja Špidle, ki je za Financial Times dejala, da protidiskriminacijska zakonodaja Evropske unije ne pokriva primerov zavrnitve delovnega mesta kadilcu.

Tiskovna predstavnica komisije je pozneje pojasnila, da Evropska komisija ni proti zaposlovanju kadilcev, temveč samo poudarja, da v zakonodaji EU-ja ni pravnega določila, ki bi delodajalcu prepovedovalo zavrniti iskalca zaposlitve, ker kadi.

Osupnjeni tudi borci proti kajenju
Odločitev je osupnila tudi borce proti kajenju, ki poudarjajo, da česa takega niso nikoli zahtevali. Menijo, da je odločitev smešna in da ne pripomore v boju proti kajenju.