Redko se zgodi, da bi program predsedovanja posamezne države predstavil kar predsednik vlade, saj po navadi to delo prevzame zunanji minister. V Bruslju pa je uradno predstavitev - Belgija bo šestmesečno predsedovanje prevzela prvega julija, sicer pa bo to zanjo že dvanajsto predsedovanje - vodil belgijski premier v odstopu Yves Leterme, ki opravlja le tekoče posle.

Kdaj bo država dobila vlado?
Po poročanju dopisnice RTV Slovenija iz Bruslja Mete Dragolič je Leterme zatrdil, da "ne more biti nobenega dvoma, da je Belgija ne glede na to, kdo bo v prihodnjih mesecih vodil zvezno vlado, pripravljena voditi EU". Belgijsko vodstvo se je že srečalo s predstavniki vseh evropskih institucij, obiskal jih je tudi zmagovalec nedavnih volitev, nacionalist Bart De Wever, ki pa trenutno opravlja le dolžnosti obveščevalca, torej nima mandata za sestavo nove vlade, ampak le ugotavlja, katere stranke bi lahko sestavile prihodnjo vladajočo koalicijo.

Spomnimo, Belgija, ki bo predsedovanje prevzela od Španije, po predčasnih volitvah 13. junija še ni sestavila nove vlade. Ker gre za zahteven proces, se lahko celo zgodi, da bo država vseh šest mesecev Uniji predsedovala z vlado, ki opravlja le tekoče posle.

Za večjo vlogo Evropskega parlamenta in Van Rompuya
Leterme je še dejal, da si bo njegova država med predsedovanjem prizadevala za oživitev gospodarske rasti, zakonodajo za nadzor finančnih trgov, pravilno uveljavitev Lizbonske pogodbe in širitev povezave. Trdijo, da bo njihovo predsedovanje drugačno od prejšnjih, saj bodo dosledno uresničevali Lizbonsko pogodbo, kar pomeni, da bosta večjo vlogo dobila Evropski parlament in stalni predsednik Unije, sicer Belgijec Herman Van Rompuy, dodaja Dragoličeva.

O širitvi Unije je Leterme dejal, da je to "pomemben dosje", bil pa je zelo previden glede konkretnih vprašanj. "Časovni okvir je zelo tesen," je odgovoril na vprašanje, ali lahko Hrvaška pogajanja konča do konca leta.

Brez jasnega časovnega okvirja
Dodal je, da je zelo pomembno, da proces poteka na podlagi dejanskega napredka, saj v prvi vrsti ne gre za politične ocene. "Treba je sprejeti realnost in videti, kaj je mogoče. Belgija bo spodbujala dober napredek v pogajanjih, a se ne bo zavezovala z natančnim časovnim okvirom," je dejal Leterme.

Belgijski zunanji minister Steven Vanackere mu je pritrdil z besedami, da logika belgijskega predsedstva "ne temelji na koledarju, ampak na zaslugah" in da mora Hrvaška še naprej hoditi po isti poti, poti trdega dela. Enako načelo, torej pomembnost zaslug, bo veljalo tudi pri obravnavanju vprašanja odprave vizumov za Albanijo in Bosno in Hercegovino. "Vztrajamo - in pri tem ne gre za nikakršno sovražnost, da morajo biti izpolnjeni pogoji in da vse temelji na napredku na terenu," je dejal o tem.

Belgijsko predsedstvo je bilo previdno tudi pri tem, kdaj bi lahko Srbija dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju. Vanackere je dejal, da bi o Srbiji lahko podrobneje govorili septembra ali oktobra, a podrobnosti niso znane.