Slovenija se zadnje čase zaradi stanja v javnih financah pogosto pojavlja v novicah tujih medijev. Foto: BoBo
Slovenija se zadnje čase zaradi stanja v javnih financah pogosto pojavlja v novicah tujih medijev. Foto: BoBo
Evropska unija
Kdaj bo evropska barka zaplavala v mirnejše vode? Foto: BoBo
Slaba napoved komisije za Slovenijo

Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša tudi od povprečja v območju evra. V prejšnji, februarski, napovedi je namreč komisija Sloveniji za letos napovedala dvoodstotni padec BDP-ja, a nekoliko nižji, 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Za prihodnje leto pa ji je februarja napovedala 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast, tokrat pa 4,9-odstotni primanjkljaj in 0,1-odstotni padec BDP-ja, tako da je v novi napovedi pričakovanja rasti v prihodnjem letu občutno znižala.

Bomo dobili še eno leto časa?
Padec BDP-ja bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni Evropski uniji po mnenju Komisije imel le še Ciper, in sicer 3,9-odstotno skrčenje BDP-ja; vse druge članice Unije se bodo v letu 2014 lahko pohvalile z rastjo. Problematičen je tudi primanjkljaj. Slovenija bi ga morala letos znižati pod tri odstotke BDP-ja, sicer ji grozijo sankcije. Komisija je že februarja ocenila, da tega cilja zelo verjetno ne bo dosegla.

Evropska komisija bo premislila o podaljšanju roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v Sloveniji, in sicer za največ eno leto, a odločitev bo odvisna od reformne strategije vlade, je dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Cilj za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja v letošnjem letu se za Slovenijo zdi nedosegljiv, saj ukrepi v podporo bančnemu sektorju bremenijo javne finance. Podaljšanje roka je mogoče, a je odvisno od reformne strategije, ki jo bo slovenska vlada opredelila v reformnem in proračunskem načrtu, ki ju mora poslati v Bruselj na začetku meseca, je dodal Rehn.

Brezposelnost visoka, a nižja od povprečja EU-ja
Poleg tega še vedno strmo raste javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal še 22 odstotkov BDP-ja. Komisija napoveduje, da bo letos 61-odstoten, prihodnje leto pa 66,5-odstoten, kar je nad dovoljeno mejo, a še vedno precej pod povprečjem območja evra in EU-ja. V Sloveniji raste tudi brezposelnost, čeprav je še vedno nižja od povprečja v območju evra in sedemindvajseterici v celoti. Bruselj nam za letos napoveduje 10-odstotno, za prihodnje leto pa 10,3-odstotno brezposelnost.

Slabe tudi napovedi Umarja in Banke Slovenije
Podobne so tudi napovedi slovenskih organizacij. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj za letošnje leto prav tako napovedujejo 1,9-odstotni padec BDP-ja, za prihodnje leto pa pričakujejo minimalno rast 0,2 odstotka BDP-ja. Podobno so že na začetku aprila napovedali tudi pri Banki Slovenije, kjer ob letošnjem 1,9-odstotnem padcu BDP-ja napovedujejo 0,5-odstotno rast. Gospodarska zbornica Slovenije je za letos napovedala padec za dva odstotka, rast v prihodnjem letu pa bo po ocenah GZS-ja 0,1-odstotna.

Nujno je treba zagotoviti ljudem delo
Komisija je podala napoved tudi za celotno evropsko gospodarstvo. Po recesiji, ki je zaznamovala leto 2012, lahko pričakuje počasno okrevanje. Območje evra bo letos imelo 0,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno rast, celoten EU pa letos 0,1-odstotni padec BDP-ja, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob tem izpostavil pomen boja proti brezposelnosti: "Storiti moramo vse za premostitev krize brezposelnosti v Evropi." Dodal je, da je mešanica politik EU-ja osredotočena na vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest, fiskalna konsolidacija se nadaljuje, a s počasnejšim korakom, za zagon rasti pa je treba okrepiti strukturne reforme.

Bruselj sicer območju evra za letos napoveduje 12,2-odstotno brezposelnost, prihodnje leto pa 12,1-odstotno, celotnemu EU-ju pa letos in v prihodnjem letu 11,1-odstotno brezposelnost. Stanje javnih financ pa se v območju evra in EU-ju na splošno izboljšuje. Komisija območju evra za letos napoveduje v povprečju 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, za prihodnje leto pa 2,8-odstotnega, EU-ju pa 3,4-odstotnega oziroma 3,2-odstotnega.

Javni dolg bo v območju evra letos v povprečju znašal 95,5 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 96 odstotkov, v EU-ju pa letos 89,8 odstotka BDP-ja, naslednje leto pa 90,6 odstotka BDP-ja, je še napovedala komisija.

Slaba napoved komisije za Slovenijo