Podpora opozicijskega SDP-ja je ključna za potrditev sporazuma v saboru. Foto: EPA
Podpora opozicijskega SDP-ja je ključna za potrditev sporazuma v saboru. Foto: EPA
Borut Pahor in Jadranka Kosor
Se bosta Pahor in Kosorjeva srečala tudi v Bruslju? Foto: EPA
Arbitražni sporazum
Pri arbitražnem sporazumu naj bi bil za Hrvaško sporen predvsem tretji člen. Foto: MMC RTV SLO
Meja
Arbitražni sporazum naj bi opredeljeval tudi stik Slovenije z odprtim morjem, kar hrvaški opoziciji ni po godu. Foto: MMC RTV SLO
Samuel Žbogar
Samuel Žbogar: Obisk predsednika vlade v Zagrebu jr bil uspešen in posledice gledamo danes. Foto: EPA
Stipe Mesić
Hrvaški predsednik je povedal svoje mnenje o arbitražnem sporazumu. Foto: EPA
Rudolf opozarja na možno škodljivo posledico arbitražnega sporazuma za Hrvaško v primeru, če bi Slovenija dobila teritorialni koridor in bi tako po njegovi oceni avtomatično, na podlagi veljavnega mednarodnega prava, dobila izključno pravico do izkoriščanja naravnih bogastev v delu podmorja južneje v Jadranskem morju - na primer do ekskluzivne pravice do črpanja zemeljskega plina in nafte v t.i. epikontinentalnem pasu.
Hrvatje iščejo podporo za sporazum

Jadranka Kosor je v Bruslju povedala, da sta s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem prišla do "mogočega predloga arbitražnega sporazuma" in da ga lahko podpiše prihodnji teden. "Mislim, da se bo vse razpletlo v dobro vseh nas in za to si tudi prizadevamo," je še povedala hrvaška premierka.

Ob tem je povedala še, da so bili sredini pogovori s strankami dobri ter da se bo v petek dopoldne o sporazumu dokončno dogovorila z vodjo opozicijskih socialdemokratov Zoranom Milanovićem, ki pa je že odpovedal petkovo srečanje.

Milanović je napovedal, da bo podpora njegove stranke odvisna predvsem od tega, kako bo premierka sporazum predstavila poslancem in če se bo državljanom opravičila za škodo, ki jo je vladajoča Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) povzročila v zadnjih šestih izgubljenih letih.

Za Milanovića je arbitražni sporazum diplomatski zmazek in po njegovem mnenju mora zdaj Hrvaška izbirati med dvema odločitvama, ki sta obe na svoj način slabi. Če namreč Hrvaška sporazuma ne bo sprejela, bodo znova blokirana pogajanja z EU-jem, če pa ga bo sprejela, bo odprta za vsako mogočo rešitev glede morske in kopenske meje, pravi vodja SDP-ja.

Ker se v sporazumu omenja "stik z odprtim morjem" in še marsikaj neugodnega za Hrvaško, Milanović pričakuje, da bo Kosorjeva v saboru pojasnila, kaj je dobro za Hrvaško in kaj takega je v tem sporazumu, česar ni bilo mogoče doseči pred petimi ali šestimi leti. "Zakaj smo izgubili omenjena leta in kdo je za to odgovoren," se še sprašuje.

Mesić: Zavrnitev bi prinesla preveč škode
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je povedal, da podpira arbitražni sporazum s Slovenijo in da ga Hrvaška mora podpisati , saj bi z njegovo zavrnitvijo povzročila več škode kot koristi. Mesić je povedal še, da se bo še danes srečal s predsednikom SDP-ja Zoranom Milanovićem, ki je dejal, da bi pred odločitvijo rad slišal še Mesićevo mnenje. "Milanoviću bom povedal, kaj si mislim, ne bom pa ga prepričeval," je povedal Mesić.

Bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem?
Sicer pa so se danes v hrvaških medijih pojavile podrobnosti arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, v katerem piše, da bo arbitražno sodišče odločalo o stiku Slovenije z odprtim morjem. Za Hrvaško naj bi bil sporen predvsem tretji člen sporazuma, ki pravi: "Arbitražno sodišče odreja potek meje na morju in na kopnem med Slovenijo in Hrvaško, stik Slovenije z odprtim morjem in režim koriščenja pomembnih morskih površin." Prav zaradi tega člena je hrvaška opozicijska stranka SDP v sredo popoldne blokirala odločanje o arbitražnem sporazumu, ki ga je premierka Kosorjeva predstavila poslancem.

MZZ: Hrvaška ima pravico do enostranskih izjav
Hrvaški Večernji list piše, da naj bi bila sporazumu dodana še izjava Hrvaške, ki jo je predala predsedstvu Evropske unije in predstavnikom ZDA, v kateri je zapisano, da se Hrvaška ne obvezuje, da bo Sloveniji zagotovila stik z odprtim morjem. Izjavo lahko arbitražno sodišče upošteva ali pa tudi ne. O tej izjavi smo povprašali tudi slovensko zunanje ministrstvo, kjer so za MMC povedali, da ima Hrvaška, tako kot Slovenija, suvereno pravico, da k besedilu sporazuma predlaga enostranske izjave. "Slovenija je sicer zavrnila predloge dvostranskih izjav in vztraja pri prvotno predlaganem besedilu arbitražnega sporazuma," so ob tem še povedali na MZZ-ju.

Žbogar zadovoljen s postopki na Hrvaškem
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v Bruslju izrazio upanje, da bodo na Hrvaškem zbrali vsa potrebna soglasja za podpis sporazuma in ga tudi kmalu podpisali. ""Nas zelo veseli, da je Hrvaška začela z notranjimi postopki za podpis arbitražnega sporazuma. Kot veste, je Slovenija te notranje postopke že opravila," je dejal Žbogar in ocenil, da je bil ponedeljkov obisk slovenskega premierja v Zagrebu uspešen.

Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil zadovoljstvo, da je v sporazumu ostalo nespremenjeno določilo oziroma navodilo arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem.

Najpomembnejše točke sporazuma
- Sestava arbitražnega sodišča: v roku 15 dni morata obe strani imenovati predsednika sodišča in dva člana, v naslednjih 15 dneh pa mora vsaka stran imenovati še po enega člana.
- Arbitražno sodišče odloča o (sporni 3. člen):
a) poteku meje na kopnem in na morju med Hrvaško in Slovenijo,
b) stiku Slovenije z odprtim morjem,
c) režimu za uporabo pomembnih morskih območij.
- Obe strani imata mesec dni časa, da opredelita predmet spora, če ne bo to naredilo arbitražno sodišče.
- Noben dokument, ki je nastal po 25. juniju 1991, nima pravne veljave.
- Reševanje spora poteka v angleškem jeziku.
- Odločitev arbitražnega sodišča je obvezujoča za obe strani.
- Vse potrebno za uresničitev dogovora morata strani urediti v šestih mesecih.
- Odločitev arbitražnega sodišča stopi v veljavo teden po tem, ko si obe strani izmenjata diplomatski noti, s katerimi se obvežeta, da bosta spoštovali sporazum.

Kosorjeva: Zmagali smo vsi
Poslanci hrvaškega SDP-ja v sredo niso hoteli potrditi sporazuma, saj so prepričani, da je člen 3. b arbitražnega sporazuma enak kot v sporazumu Drnovšek-Račan in predpostavlja, da bi tako Hrvaška Sloveniji podarila del svojega ozemlja.

Opozicijski poslanci so po seji sabora povedali, da je hotela premierka celotno zgodbo skleniti pred zasedanjem voditeljev Evropske unije v Bruslju, a da bodo potrebni še nadaljnji pogovori in usklajevanja, preden bodo lahko potrdili sporazum.

Premierka Kosorjeva ni hotela komentirati omenjenega člena in kaj natančno predstavlja "stik Slovenije z odprtim morjem". "To je vse, kar smo se lahko dogovorili, da smo dobili zmagovalno rešitev, kjer ni poražencev oz. rešitev, kjer so zmagale Slovenija, Hrvaška in Evropska unija," je povedala Kosorjeva, ki je povedala še, da se bodo pogovori v saboru nadaljevali danes, a da lahko, če ne potrdijo dogovora, Slovenija znova blokirala Hrvaško na poti v Evropsko unijo. Prepričana je, da bi lahko dogovor s strankami dosegli v petek.

Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf ocenjuje, da je predlog arbitražnega sporazuma za Hrvaško slabši od sporazuma o meji Drnovšek-Račan iz leta 2001. Poleg tega, da tokratni sporazum omogoča dodelitev hrvaških ozemeljskih voda Sloveniji, po Rudolfovem mnenju odpira tudi možnost drugih škodljivih posledic za Hrvaško.
Hrvatje iščejo podporo za sporazum