Zunanji ministri EU-ja sankcije proti Venezueli upravičujejo s skrbjo za vladavino prava in človekove pravice. Foto: Reuters
Zunanji ministri EU-ja sankcije proti Venezueli upravičujejo s skrbjo za vladavino prava in človekove pravice. Foto: Reuters
EU
Sankcije EU-ja bodo vključevale prepoved potovanja in po potrebi zamrznitev sredstev posameznikov in pravnih oseb. Foto: EPA

Kot so sporočili iz Bruslja, so ministri ob tem poudarili, da so po njihovem konstruktivna razprava in pogajanja edina rešitev za izhod iz politične krize.

Ministri so se strinjali glede sklopa sankcij, v okviru katerih bodo vzpostavili pravni okvir za sankcije proti posameznikom in pravnim osebam. Sankcije bodo vključevale prepoved potovanja in po potrebi zamrznitev sredstev.

"Te ukrepe bomo izvajali postopno in fleksibilno, lahko pa jih razširimo na posameznike, ki so vpleteni v nespoštovanje demokratičnih načel ali vladavine prava ter kršenje človekovih pravic," so ministri sporočili v izjavi za medije.

Ministri so še dejali, da ukrepi ne bodo škodovali državljanom Venezuele, saj da je primarni cilj EU-ja končanje krize v tej državi. Ob tem pa so pozvali venezuelsko vlado, naj "nujno vzpostavi demokratično legitimnost", tako da organizira volitve. Venezuela, ki je že dlje v gospodarski krizi, je v zadnjem letu namreč padla še v politični kaos, saj so se vsi poskusi razprave med vlado in opozicijo izjalovili.

EU je medtem Venezuelo pozval, naj bo popolnoma transparentna glede pokrajinskih volitev, ki so potekale oktobra, na njih pa so po uradnih rezultatih prepričljivo zmagali socialisti (PSUV) predsednika Nicolása Madura. Opozicija je rezultate sicer zavrnila kot lažne.

EU ne priznava ustavodajne skupščine
Unija je še ponovila, da ne morejo priznati ustavodajne skupščine, zaradi "resnih pomislekov glede njene legitimnosti in predstavnosti".

Konec julija so v Venezueli kljub večmesečnim protestom in nasilju, v katerem je bilo ubitih več kot 100 ljudi, potekale sporne volitve v ustavodajno skupščino, ki bo pripravila novo ustavo, o kateri naj bi nato na referendumu odločali volivci.

Te volitve je opozicija, ki svari, da si bo z novo ustavo Maduro še okrepil oblast in dokončno uvedel diktaturo v državi, bojkotirala. Nova, vladi naklonjena ustavodajna skupščina je nato avgusta odvzela pristojnosti kongresu, v katerem ima večino opozicija, in si podelila široka pooblastila za vladanje.

Več sto tisoč Venezuelcev in Venezuelk je zaradi pomanjkanja hrane in dobrin že zbežalo v sosednje države.