Državljani so na ulicah, oblasti pa s stisnjenimi zobmi sprejemajo ukrepe. Foto: EPA
Državljani so na ulicah, oblasti pa s stisnjenimi zobmi sprejemajo ukrepe. Foto: EPA

Vse druge poti so po njegovem mnenju le zavlačevanje končne rešitve, pri čemer so do Grčije vse bolj izpostavljeni evropski davkoplačevalci.

Mrak kljub zavezam voditeljev EU-ja, da so ob sprejetju 28-milijardnega programa varčevalnih in reformnih ukrepov in 50-milijardnega načrta privatizacije v grškem parlamentu pripravljeni pomagati Grčiji z novim izplačilom iz sedanjega mehanizma pomoči in oblikovanjem dodatnega reševalnega paketa, ni hudo optimističen glede tega, da bi državi tudi z dodatno pomočjo uspelo rešiti dolžniške težave. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti meni, da bo šlo tudi ob dodatni pomoči zgolj za kupovanje dodatnih mesecev, nato pa bo treba v ne preveč oddaljenem času sprejeti bistveno radikalnejšo odločitev.

Ta bo po mnenju Mraka morala vključevati prestrukturiranje vključno z delnim odpisom dolga, saj Grčija velikanskega dolga preprosto ne more servisirati in odplačati. Grčija je po njegovih besedah insolventna, ne nelikvidna, problem insolventnosti držav pa se po izkušnjah iz preteklosti rešuje z delnim odpisom dolgov. Brez delnega odpisa rešitev ne bo vzdržna, Grčija ne bo mogla zadihati ob šibkem gospodarstvu in šlo bo zgolj za zavlačevanje končne rešitve. Pri tem se bo le spreminjala struktura dolga, v vse večji meri pa bodo izpostavljeni evropski davkoplačevalci, pojasnjuje Mrak.

Glede Grčije kot zanimivo izkušnjo s konca 80. let prejšnjega stoletja navaja t. i. Bradyjev program razbremenitve dolžniškega bremena za latinskoameriške države. Ta je predvideval kombinacijo refinanciranja dolga in delnega odpisa. Šlo je za to, da so upniki obstoječe terjatve do držav z določenim diskontom zamenjali za niz različnih oblik novih dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi so lahko trgovali in ki so bili zavarovani z jamstvi ali drugimi oblikami zavarovanja.

Mrak meni, da je sedanja razprava o prostovoljnem in neformalnem sodelovanju zasebnih upnikov v dodatnem svežnju pomoči prezadolženi Grčiji skozi zamenjavo zapadlih obveznic z novimi instrumenti z daljšo ročnostjo že začetek tega procesa. Kot pravi, gre kljub vztrajanju Evropske centralne banke, da se je treba izogniti kakršnemu koli dogodku, ki bi bil označen za prestrukturiranje, dejansko za obliko prestrukturiranja dolgov, imela pa bo lahko različna imena.

Prav tako se sprašuje o formulaciji prostovoljno sodelovanje zasebnih upnikov. Če bodo države svoje finančne institucije prisilile k sodelovanju v tem paketu, je to že nasprotje samo po sebi, zato se mu zdi izraz prostovoljno sodelovanje nejasen. Čim bo prišlo do prestrukturiranja, je to prestrukturiranje, prostovoljno ali ne, je prepričan.

Mrak pravi, da obstaja več različic, kako upravljati grško nesposobnost odplačevanja obveznosti oziroma t. i. defaul. Ena možnost je nenadzorovan enostranski default, ki bi bil za Grčijo izjemno boleč, in v Atenah bodo po Mrakovem prepričanju naredili vse, da se to nje bo zgodilo. Druga pot je nadzorovan default, dogovorjen s partnerji v območju evra, ki v proces vnaša več predvidljivosti. "Gre pa za bolj ali manj slabe različice. Dobre rešitve ni," meni Mrak.

Glede ideje o pomoči Grčiji skozi milijardo evrov predhodnega izplačila sredstev EU-ja in posebno obravnavo države pri izvajanju kohezijske politike Mrak meni, da gre bolj za piarovski prijem Evropske komisije. S tem se nič ne rešuje, daje pa se slab signal za koriščenje sredstev EU-ja, saj bi lahko podobne zahteve prišle od drugod, je sklenil.